Vse čestitke tudi z moje strani.
- 28 Feb 2006, 19:39
#61193
Sam tko mal v pojasnilo(z uradne strani):
181 prijavljenih
103 startala
88 škrapping natjecatelja
15 utrke 19 km
33 došlo na cilj u Škrappingu
Meni je garmin nameril dobrih 43 km(pa mi je tm na Rasevici dol padel in sem ga prav s strahom v žepu nosil ene pol ure(zato je potegnil ravno črto).
Tule je pa satelitska slika z včrtano potjo.
In povečane Soline. Tu sem se dvignil in tekel po poti. Več pa ne izdam!
http://www.tekaskiforum.si/galerija/alb ... soline.jpg
181 prijavljenih
103 startala
88 škrapping natjecatelja
15 utrke 19 km
33 došlo na cilj u Škrappingu
Meni je garmin nameril dobrih 43 km(pa mi je tm na Rasevici dol padel in sem ga prav s strahom v žepu nosil ene pol ure(zato je potegnil ravno črto).
Tule je pa satelitska slika z včrtano potjo.
In povečane Soline. Tu sem se dvignil in tekel po poti. Več pa ne izdam!
http://www.tekaskiforum.si/galerija/alb ... soline.jpg
lp Aleš
- 28 Feb 2006, 20:27
#61199
Ales je lepo opisal kako je bilo. Naprej sneg, tezka cesta, zaprt tunel pri Svetem Roku in prijetna vecerja na Pasmanu. Jutro oblacno, rahel dez in zamuda pri startu. Potem hitenje, prvi usponi in dolgocasna siroka makadamska cesta. Druzinsko napredujemo, obcudujemo rozice, zelenje in fotoaparata se kar naprej oglasata. Kornati so cudoviti, sonce pocasi kaze svojo moc. Prav prijetno je. Smo ze na morju, hodimo po obali, po kamnih, skalah in vse bolj smo podobni kozicam. Pocasi nam postaja jasno kaj je to "Kostering" oz. "Škrapping". Ostre skale. spicaste in zelo neprijetne za hojo. Iscemo KT3, je ni in po dveh urah vidimo KT4. Preseneceno ugotovimo, da je to KT3, stiri ali vec ur hoje je za nami. Gremo naprej, se smo dobre volje ali vse bolj jasno je, da do konca ne bomo prisli. Se pol ure hoje in se je ta pravo zacelo. Plezanje po skalah, previdna hoja in pricakovanje soka mrzlega morja. Koncentracija je popolna, noge se cutijo a cetrte tocke nikjer. cca po treh urah smo je opazili, priblizali se ali zmeraj je bila se kaksna uvala ali pa smo morali plezat sedaj gor po skalah sedaj dol in iskati prehodne poti. Tudi dezne kapljice so postajale vse bolj pogoste. Skale blizje vodi so postale spolzke, tudi temneje je postalo. Prav pred soncnim zahodom smo naleteli na mladenica, ki si je rahlo poskodoval koleno. V tem trenutku so po njega prisli s colnom in so tudi nas odpeljali. Ja, za ovinkom je bilo veliko ljudi, ki so tudi pred temo odnehali. Saj pred nami je bil se najtezji del poti. (najnevarnejsi). Še urca hoje do Cilja in za nami je bilo nekaj vec kot 30 km.
Zvecer zabava, girice, odlicna vecerja in prijetno spanje.
Veliko nas je dobilo spominsko razglednico z lastno podobo v akciji.
Ja, nameravali smo z lahkoto v desetih urah prehoditi pot pa smo po nekaj vec kot osmih urah prisli v cilj z nasprotne smeri, navduseni nad nenavadnim, adrenalinskim dogodkom. Pred vsem pa na dejstvu, da je prevladal razum in da smo odnehali v trenutku, ko smo ze cutili pesanje moci predsem v nogah. Srecni smo bili, da smo ostali brez vecjih prask na nogah in rokah. Ja vecji del poti so skale bike ostre kot britev.
V nedeljo smo uzivali na soncu, malo fotografirali in popoldan odrinili domov.
Nekaj slik je v galeriji. Nekaj jih je slabih vendar bolj opisujejo kot besede, nekaj je pa taksnih, ki podajajo uzdusje na trekingu in po njem.
Zal niso po vrstnem redu.
http://www.tekaskiforum.net/galerija/thumbnails.php?album=658&page=1
V enem stravku: prijetno, tezko in nepozabno.
Zvecer zabava, girice, odlicna vecerja in prijetno spanje.
Veliko nas je dobilo spominsko razglednico z lastno podobo v akciji.
Ja, nameravali smo z lahkoto v desetih urah prehoditi pot pa smo po nekaj vec kot osmih urah prisli v cilj z nasprotne smeri, navduseni nad nenavadnim, adrenalinskim dogodkom. Pred vsem pa na dejstvu, da je prevladal razum in da smo odnehali v trenutku, ko smo ze cutili pesanje moci predsem v nogah. Srecni smo bili, da smo ostali brez vecjih prask na nogah in rokah. Ja vecji del poti so skale bike ostre kot britev.
V nedeljo smo uzivali na soncu, malo fotografirali in popoldan odrinili domov.
Nekaj slik je v galeriji. Nekaj jih je slabih vendar bolj opisujejo kot besede, nekaj je pa taksnih, ki podajajo uzdusje na trekingu in po njem.
Zal niso po vrstnem redu.
http://www.tekaskiforum.net/galerija/thumbnails.php?album=658&page=1
V enem stravku: prijetno, tezko in nepozabno.
Nazadnje spremenil meduza, dne 28 Feb 2006, 23:13, skupaj popravljeno 5 krat.
davor
- 28 Feb 2006, 20:44
#61201
Uaaaauu, hude fotke! Bravo. Za fotke in za prehojeno pot. Res ste face!
Davor, daj pošlji kakšno na razpisan natečaj: http://www.islandpasman.com/pages/photo.html ; se vidimo pol na Pašmanu, imata en teden uživancije skoraj že zagotovljen!
Glede "spuščene" KT3 sem se pa dal podučit na AS forumu: vse tiste karte, k krožijo pred tekmo in so na netu so samo orientacijske...EDINA veljavna je karta, k jo dobiš na štartu. Tudi proga je samo tko mal orientacijsko opisana(čeprav se je tule čisto drugače govorilo...). Mogoče bolj zaradi strahu, da ne bi preveč bluzil po Zaglavu. Menda je bilo po makiji še huje ko ob obali..a hitreje; od prvih treh je le Kresojevič obhodil Zaglav. Sem bil do Anteja še v vidni razdalji za njim..
p.s. Staša - kopal se pa nismo, vsaj namerno ne.
Davor, daj pošlji kakšno na razpisan natečaj: http://www.islandpasman.com/pages/photo.html ; se vidimo pol na Pašmanu, imata en teden uživancije skoraj že zagotovljen!
Glede "spuščene" KT3 sem se pa dal podučit na AS forumu: vse tiste karte, k krožijo pred tekmo in so na netu so samo orientacijske...EDINA veljavna je karta, k jo dobiš na štartu. Tudi proga je samo tko mal orientacijsko opisana(čeprav se je tule čisto drugače govorilo...). Mogoče bolj zaradi strahu, da ne bi preveč bluzil po Zaglavu. Menda je bilo po makiji še huje ko ob obali..a hitreje; od prvih treh je le Kresojevič obhodil Zaglav. Sem bil do Anteja še v vidni razdalji za njim..
p.s. Staša - kopal se pa nismo, vsaj namerno ne.
Nazadnje spremenil ales, dne 28 Feb 2006, 21:01, skupaj popravljeno 1 krat.
lp Aleš
- 28 Feb 2006, 21:20
#61208
Ja Aleš imaš prav ko si rekel za slike, ampak tista je nora, ko lojtra moli ven iz morja.In nikogar nikjer 
mogoče so hoteli zavesti kakega ki bi šel po tej poti ha,ha.
ČAO!
mogoče so hoteli zavesti kakega ki bi šel po tej poti ha,ha.
ČAO!
- 28 Feb 2006, 22:21
#61212
Še nekaj vtisov s "soft" variante:
Ko je Aleš začel navdušeno pripovedovati o trekingu na Pašmanu in o krajši 17-ki, sem tudi sama začela premišljevati, da bi se pridružila in se lotila takega "podviga" - pred tem sem namreč v enem kosu pretekla največ 14 km.
Že doma sem prebrala opis poti trekinga in občudovala vse, ki so se odločili za to varianto. Del poti mi je bil znan z dopustovanja in mi niti najmanj ni bilo jasno, kje in kako bodo to prehodili. Zato čestitke vsem, ki ste opravili vsaj del poti ob obali, dvojne čestitke pa vsem junakom, ki ste prišli do cilja.
Na štartu nas je za krajši tek ostalo le malo. Eni so se zapodili, jaz sem seveda začela v mojem počasnem stilu. Tekli smo po makadamski panoramski poti po vrhu Pašmana. Že na prvem daljšem klancu sem hodila, pa spet tekla, uživala ob lepem pogledu na Dugi otok in manjše otočke. Počasi sem začela zaostajati, klancev ni in ni zmanjkalo. Prvič sem okusila, kako je, ko te nekaj začne boleti in ne moreš več teči. Očitno so grob makadam pa vsi spusti (pa seveda še kaj) naredili svoje. Začelo me je boleti v kolenu, da nisem mogla več teči niti po ravnem. In sem lepo hodila skoraj eno uro. Navsezadnje se mi ni nikamor mudilo. Imela sem čas, da sem občudovala še Pašmanski kanal in obujala spomine na počitnice. Proti koncu se je pot že malo vlekla, za trenutek sem že pomislila, da sem zgrešila odcep za Tkon. V cilju sem pa izvedela, da je bila dolga 19 km. Če bi to vedela prej...
V Tkonu pa nestrpno čakanje. Na srečo ob družbi, da je čas vsaj malo hitreje mineval. Tudi organizator je bil že malce nervozen, ko po več kot petih urah niti prvega še ni bilo. Zato pa toliko večje navdušenje ob vsakem, ki je prišel v cilj.
Resnično vesela, da so se vsi poznani celi vrnili (tudi mlada družina s petletno hčerko in sinom še v nahrbtniku), da je Alešu uspelo opraviti s celo potjo, da je bila Simona odlična, navdušena nad dobro pogostitvijo po tekmi.
Hvala vsem za prijetno družbo. Drugo leto pa najbrž spet.
Lp,
Lena
Ko je Aleš začel navdušeno pripovedovati o trekingu na Pašmanu in o krajši 17-ki, sem tudi sama začela premišljevati, da bi se pridružila in se lotila takega "podviga" - pred tem sem namreč v enem kosu pretekla največ 14 km.
Že doma sem prebrala opis poti trekinga in občudovala vse, ki so se odločili za to varianto. Del poti mi je bil znan z dopustovanja in mi niti najmanj ni bilo jasno, kje in kako bodo to prehodili. Zato čestitke vsem, ki ste opravili vsaj del poti ob obali, dvojne čestitke pa vsem junakom, ki ste prišli do cilja.
Na štartu nas je za krajši tek ostalo le malo. Eni so se zapodili, jaz sem seveda začela v mojem počasnem stilu. Tekli smo po makadamski panoramski poti po vrhu Pašmana. Že na prvem daljšem klancu sem hodila, pa spet tekla, uživala ob lepem pogledu na Dugi otok in manjše otočke. Počasi sem začela zaostajati, klancev ni in ni zmanjkalo. Prvič sem okusila, kako je, ko te nekaj začne boleti in ne moreš več teči. Očitno so grob makadam pa vsi spusti (pa seveda še kaj) naredili svoje. Začelo me je boleti v kolenu, da nisem mogla več teči niti po ravnem. In sem lepo hodila skoraj eno uro. Navsezadnje se mi ni nikamor mudilo. Imela sem čas, da sem občudovala še Pašmanski kanal in obujala spomine na počitnice. Proti koncu se je pot že malo vlekla, za trenutek sem že pomislila, da sem zgrešila odcep za Tkon. V cilju sem pa izvedela, da je bila dolga 19 km. Če bi to vedela prej...
V Tkonu pa nestrpno čakanje. Na srečo ob družbi, da je čas vsaj malo hitreje mineval. Tudi organizator je bil že malce nervozen, ko po več kot petih urah niti prvega še ni bilo. Zato pa toliko večje navdušenje ob vsakem, ki je prišel v cilj.
Resnično vesela, da so se vsi poznani celi vrnili (tudi mlada družina s petletno hčerko in sinom še v nahrbtniku), da je Alešu uspelo opraviti s celo potjo, da je bila Simona odlična, navdušena nad dobro pogostitvijo po tekmi.
Hvala vsem za prijetno družbo. Drugo leto pa najbrž spet.
Lp,
Lena
- 28 Feb 2006, 22:40
#61215
Glede na "grožnjo" Staše je tukaj daljše poročilo.
Ko mi je Marjan omenil to tekmo, se mi je zdela zelo mamljiva, pa vendar nedosegljiva, ker sem se že dalj časa borila z virusom in kašljem.
Kljub vsemu me je meni nič tebi nič prijavil 
in ker sem se nekaj dni pred soboto počutila dobro, sem na Pašman tudi odšla. 
Pot je opisal že Aleš, razlika je le v tem, da je on vozil, jaz pa spala.
Edini cilj mi je bil, da bi s progo solidno opravila in jo predvsem izpeljala do konca. Vzela sem jo kot daljši trening. Štartala sem mirno, vendar sem kmalu ugotovila, da mi gre in da se počutim OK.
Ko sem prišla do obale, sem bila hvaležna Erotu, da mi je svetoval naj vzamem trše športne copate. Ponekod so bile špice skal tako ostre, da sem imela občutek, da mi bo copate prerezalo. Kako izgledajo posledice padca na takem terenu, sem tudi doživela, saj je tekmovalec pred menoj letel na glavo.
Z nekim Davorjem sva ga obvezala, ter odšla dalje še z nekoliko več pazljivosti. Velik del obale sem poskakovala z njim in moram priznati, da je lažje, če je nekdo pred teboj.
Ko pa je on omagal, sem dobila drugo žrtev.
Nekaj težav sem imela na nekem delu obale, kjer se je bilo potrebno povzpeti čez manjšo steno in nato spustiti nazaj na obalo. Nikakor nisem našla poti za spust in zato porabila cca 15 minut.
Do cilja je bilo nato še nekaj vzpona in teka, prebijanja skozi težje prehodno "džunglo", kjer na srečo še ni bilo kač, pa zopet obala in končno ASFALT ter cilj.
Kaj naj še rečem? Vse se mi je izšlo:
počutje, spočitost, pijača, vreme, zdravje, družba, nič poškodb, pravočasen prihod na cilj ... in na koncu še nepričakovana bronasta medalja.
Za mene je bil to prvi treking ter nova prijetna, a kar težka izkušnja. Da so na treking tekmi pomembne samo kontrolne točke (ne pa poti do njih), vem šele sedaj.
Vsega se opisati ne da, tudi iz slik se vsega ne vidi, tako da tako tekmo razumeš v celoti šele, ko jo doživiš.
Čestitke vsem sotrpinom in lep pozdrav,
Simona Trobec
Staša napisal/-a:Hmm, Alešu se že lahko samo tako zahvališ, ampak vsem ostalim si pa D.O.L.Ž.N.A. natančnejšega opisa!
Glede na "grožnjo" Staše je tukaj daljše poročilo.
Ko mi je Marjan omenil to tekmo, se mi je zdela zelo mamljiva, pa vendar nedosegljiva, ker sem se že dalj časa borila z virusom in kašljem.
Kljub vsemu me je meni nič tebi nič prijavil in ker sem se nekaj dni pred soboto počutila dobro, sem na Pašman tudi odšla.
Pot je opisal že Aleš, razlika je le v tem, da je on vozil, jaz pa spala.
Edini cilj mi je bil, da bi s progo solidno opravila in jo predvsem izpeljala do konca. Vzela sem jo kot daljši trening. Štartala sem mirno, vendar sem kmalu ugotovila, da mi gre in da se počutim OK.
Ko sem prišla do obale, sem bila hvaležna Erotu, da mi je svetoval naj vzamem trše športne copate. Ponekod so bile špice skal tako ostre, da sem imela občutek, da mi bo copate prerezalo. Kako izgledajo posledice padca na takem terenu, sem tudi doživela, saj je tekmovalec pred menoj letel na glavo.
Z nekim Davorjem sva ga obvezala, ter odšla dalje še z nekoliko več pazljivosti. Velik del obale sem poskakovala z njim in moram priznati, da je lažje, če je nekdo pred teboj.
Ko pa je on omagal, sem dobila drugo žrtev.
Nekaj težav sem imela na nekem delu obale, kjer se je bilo potrebno povzpeti čez manjšo steno in nato spustiti nazaj na obalo. Nikakor nisem našla poti za spust in zato porabila cca 15 minut.
Do cilja je bilo nato še nekaj vzpona in teka, prebijanja skozi težje prehodno "džunglo", kjer na srečo še ni bilo kač, pa zopet obala in končno ASFALT
ter cilj.
Kaj naj še rečem? Vse se mi je izšlo:
počutje, spočitost, pijača, vreme, zdravje, družba, nič poškodb, pravočasen prihod na cilj ... in na koncu še nepričakovana bronasta medalja.
Za mene je bil to prvi treking ter nova prijetna, a kar težka izkušnja. Da so na treking tekmi pomembne samo kontrolne točke (ne pa poti do njih), vem šele sedaj.
Vsega se opisati ne da, tudi iz slik se vsega ne vidi, tako da tako tekmo razumeš v celoti šele, ko jo doživiš.
Čestitke vsem sotrpinom in lep pozdrav,
Simona Trobec
Tek puca dušo
- 01 Mar 2006, 00:42
#61221
Bravo, Meduza, super fotke! vsekakor 86 in 98, če je v ospredju škrapping. sicer so pa vse lepe me ma, da bi šel nazaj.
mimogrede, moja gornja fotka, tale fotka ter Simonin in Alešev opis težavnega mesta kažejo in govorijo o isti skalni uganki! s Tinijem sva jo kar hitro rešila. prvi del sva preplezala zgoraj, se prebila skozi grmovje in takoj nato splezala do vode. kdor pa je po grmovju lezel dalje, je lezel v težave.
zame plezalno še težji del pa je bil v Malem Zaglavu, ko si dejansko moral objeti skalo in z nogo in roko zatipati okoli nje za oprijemom.
me ma, da bi šel nazaj.
mimogrede, moja gornja fotka, tale fotka ter Simonin in Alešev opis težavnega mesta kažejo in govorijo o isti skalni uganki! s Tinijem sva jo kar hitro rešila. prvi del sva preplezala zgoraj, se prebila skozi grmovje in takoj nato splezala do vode. kdor pa je po grmovju lezel dalje, je lezel v težave.
zame plezalno še težji del pa je bil v Malem Zaglavu, ko si dejansko moral objeti skalo in z nogo in roko zatipati okoli nje za oprijemom.
- 01 Mar 2006, 10:49
#61238
Moj predlog: 82(nujno sina v plašču!), 88 in 98. Ta, zadnja je po svoje sicer čist v redu če je mal nejasna, če se ti pa zdi, da bi bila boljša izostrena, bomo pa poizkusili Dpopa nahecat...
En moj poizkus:
Vse je v njej: pomoč sotekmovalcu, mal obupa, tresoče roke, noge, iskanje oprimka (poti) z desno nogo, ...
p.s. še en lušn komentar na AS portalu: "Moj prijedlog za sljedeću godinu; Mijenjajte kak hoćete stazu i kombinirajte KT al ostavite mi Emily kao sastavni dio trekinga!!", by Kapha
En moj poizkus:
Vse je v njej: pomoč sotekmovalcu, mal obupa, tresoče roke, noge, iskanje oprimka (poti) z desno nogo, ...
p.s. še en lušn komentar na AS portalu: "Moj prijedlog za sljedeću godinu; Mijenjajte kak hoćete stazu i kombinirajte KT al ostavite mi Emily kao sastavni dio trekinga!!", by Kapha
lp Aleš
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA