Utrinek z 12urnega treninga.
Lansko progo okoli jezera je menjala kolovozna pot ob Savinji v Latkovi vasi.
Tekači so kapljali na prizorišče, prva pa se je na progo podala Savinjska trojka ( Maja, Jure in Akcija), za vzdušje in otvoritvene posnetke je poskrbela Mateja. Kmalu se nam je pridružil še Dušan in Patricija z Bojanom. Takrat smo najbolj pogrešali Kajo, a jo razumem, da si je morala odpočit, da je laže sprejemala voščila za rojstni dan. Sonce je pošteno nabijalo, oprema se je menjala, nekateri so zaradi napornega tempa, čez teden zapustili prizorišče, a nam obljubili, da se nam popoldan ponovno pridružijo. Večino teka sem preživel z Juretom, ki je fino diktiral tempo,s kramljanjem pa mi krajšal čas. Na sami trasi je bilo veliko začudenih obrazov, ki so opazovali naš tek in nas spraševali kakšen maraton je to? Zelo zanimiva sta se jim zdela Dušan in Kaja, s svojo saharsko opremo. No, mene pa danes fino peče vrat, da o žuljih ne zgubljam besed, a to je davek te dirke. Zanimive, nikoli enake, ki ti zleze pod kožo in že komaj čakam, da bo naslednje leto.
Zaključek teka, pa v stilu naših piknikov, kjer nas Jure in Patricija razvedrita s kitaro, Lucy s prihodom in energijsko bombo.
12urni tek, je Savinjska ekipa posvetila Marjanu-EnerGy, katerega je imel najraje.
Lep tekaški pozdrav.