Zadnje novičke

[Nataša]

error

[Nataša]

Fran Saleški!
živimo
pod svobodnim
soncem

[Finžgar]

Drgač pa mojcej777, tvoje pesmi so zlo dobre, ampak vseeno preveč depresivne. Kaj češ coldplay generacija

Finžgar
ostani pri pesnjenju in teku, pusti kritičarstvo

Mojcej - moj poklon.
Pegaz

Sploh ne gre za to, da mi pesmi ne bi bile všeč, nasprotno zelo so mi všeč. Ne morem pa reči, da mi je stil takih pesmi blizu, pač v njih želim videti, kako iskrico drugačnosti, humornosti, ironije,... Ampak to je najbrž moj problem. Mojcej ti kar nadaljuj

[mojcej77]

Pa če je le
iskriv nasmeh,
skrivnost,
odblesk,
igriva senca...
in če je le
beseda,
stavek,
stih,
le trenutek tih,
ki me iz vrveža odtrga,
izpuli,
dvigne
in izpljune
nad vse,
kar vsak dan okoli mene
in skoz mene
leze,
grize,
se peha
in zeha...
Pa če je le
najmanjše majhno,
naj se zgodi,
naj zaživi,
naj bo kot
lučka,
ki zasveti prav takrat,
ko vse ugasne
in pozabim,
kako so vse stvari
v svojem pravem bistvu
krasne.


lp,

m

[mojcej77]

Ne sprašuj se Zakaj?
...sprašuj se Kako?,
ker le tako
odgovoriš na pravi vprašaj.
Ostalo so le
ulice,
ki vodijo nazaj,
v neprehodne stene...
s plazovi zasipajo
nove smeri,
ki si jih tvoja Pot
tako želi.

lp,

m

[runner69]

sem novi član TF in sem prevsem impresiran med branjem pesmi mojcej77. Zelo zanimivo, napisano z dušo čakam na tvoj novi post! lp

[mojcej77]

Kako paše
en tak zlat jesenski dan
narisan čez
vesolje podnevi,
na to modro modro modro
nebo!
Kako paše
skozi topel pulover
začutiti mehke barve,
ki se jih v krošnjah naleze veter
(kot se tvojega smeha nalezem jaz),
jih nese na trato,
na sonce,
in jih vpihne med volnene nitke...
tja do kože me pogreje
in še bolj noter,
skoz in skoz.


lp,

m

[Mojcaspeed]

Ne, da si dobro pesnica, ampak RASTURAŠ!
že na strani 1 ...

Danes se je nad mano podrlo nebo…
Ko sem zaspala v tujem objemu…
Vem…želela sem si ga…ne tebe…njega…
Prepustila sem se…
Čeprav ne brez solz v središču duše…
Dovolila sem mu,
Da je na moji koži pustil svoje sledi.
In v trenutku, ko sem se skrila v njegovo mogočno telo,
se je nad mano podrlo nebo…
Spala sem z njim…
A ljubila sem se s tabo…
In tako boli…
Spoznanje…
Da je s svojimi mehkimi, vročimi rokami…
Namesto, da bi te izbrisal…
…globoko…in na daleč vidno…
…vame vžgal tvoje ime.

SEM BILA NAVDUŠENA!
MOJ GLOBOKI POKLON!!!!
M

[mojcej77]

Iz testa
tvojega
mehkega srca
pečeš kruh
in piškotke
za moje hladne dlani
in lačne oči.
Naj pristavim
še jaz
nekaj vročega
na najino mizo...
Iz posušenih zelišč
najinih poletij
in sončnih doživetij
nalijem čaj
v drgetavo jesen.
Na najin ogenj
nalagava dišeč les
in grejeva,
kar se ne sme ohladiti.
Vedno znova vžigava,
kar ne sme ugasniti.


lp,

m

[pegaz]

Love is less always than to win
Less never than alive
Less bigger than the least begin
Less littler than forgive
It is most sane and sunly
And more it cannot die
Than all the sky which only
Is higher than the sky

Love is more thicker than forget
More thinner than recall
More seldom than a wave is wet
More frequent than fail
It is most mad and moonly
And less it shall unbe
Than all the sea which only
Is deeper than the sea
---
Utrinek s poti po Kitajski

LL Pegaz

[Akchul]

Uou! Nekateri se lažje izražajo v angleščini kot v maternem jeziku?
Svaka Vam čast!

Pesem pa je prenajčudovitejša... Izgleda, da je tale love res neki magičnega... Kje se pa to da dobit? No, če je treba sam na Kitajsko it, bi se še dalo. A tud minimundus velja?
(the best, res!, compliments to the author!)

[mojcej77]

V temnem hladu
odpada z mene
jesensko listje,
z meglicami
mehčam svojo kožo.
Moji koraki
so topli,
mehki
in odločni,
čeprav so kratki dnevi
in dolge noči.
Med legende
pošiljam svoje misli
in na svoje ceste
nosim znamenja.
V sebi pa nosim
morje,
skozme valovi
in vame vrtinči
poletje.


lp,

m

[Mojcaspeed]

Živjo Mojcej!

Dan nam polepšaš že zjutraj.
LP
M

[eggy]

Izgleda, da je tale love res neki magičnega... Kje se pa to da dobit? No, če je treba sam na Kitajsko it, bi se še dalo. A tud minimundus velja?

....eeeeej.....saj veš: Love is in the air......

Ja, tole sem se zdaj spravla brat......nekatere pesmi prav "usekajo". Vsaka vam čast......dobre so. Še bom brala.....

[mojcej77]

V oddaljeno mesto
se vračava,
ptici sva,
ki iščeta svoj dom.
In greva tja,
kjer sva nekoč
že našla
...morda pa,
če stopiva v svoje stare stopinje,
se dotakneva istih hiš
in se izgubiva v istih ulicah,
naju najde spet,
kar naju je izgubilo.

lp,

m

pies: proti Londonu