Zadnje novičke

[raziskovalec]

Dve leti sem imel ježkove bodice pod kožo na podplatu.
Malo sem čutil, potem pa sem naredil amatersko operacijo.
NI bila uspešna, tako, da sem moral danes k profesionalcem.
Menda bi stvar bila lahko oK. do 28.10., ko bo LJ maraton.
Od prejšnjega petka nisem tekel, tako, da bi imel 22 dni brez treninga.
ZAnima, me če ima kdo izkušnje s tem, koliko se mi bo to poznalo na maratonu 42,2 km.
Ciljni rezultat mi je bil prej 4 ure, sedaj bi se sprijaznil z 4:20. Ali je to dosegljivo in ima sploh smisel nastopiti, ali naj skrajšam na polovičko. To bi bil moj prvi maraton in sem se zelo veselil, polovička mi ne bi nič pomenila.
Gojim upanje, da bi zadnji teden pred maratonom lahko vozil vsaj kolo.
Zanima me, če lahko naredim kaj za ohranjanje kondicije, kar ni povezano s hojo že v tem tednu. Leva noga naj bi pri tem počivala.

[mateja.hribar]

VESLANJE!!

[raziskovalec]

VESLANJE!!

Žal ne pride v poštev, vseeno hvala Mateja.

[Jusuf]

Hoj!

VESLANJE!!

Žal ne pride v poštev, vseeno hvala Mateja.

Saj ti ni treba v coln. Lahko na trenazerju. Je ravno tako dober.
Dragi raziskovalec, ce bos hotel natancno preucit, kako se bo poznalo polezavnaje pred maratonom na samem maratonu bos moral nastopit. Ali je to pametno bi ti tezko rekel. Verjetno je najbolj pomembno, da se ti rana najprej dobro zaceli, da bi lahko zdrzala vse napore in se potem odlocis ali pa se sploh ne odlocis za nastop. Z odprto rano se nekako ni igrati.

lp, Jusuf Jel Islam

[mare]

Po moje zna biti večja kriza kot izguba kondicije (sploh če boš malo kolesaril), da boš po 1 mesecu imel podplat kot dojenčkova ritka in boš dobil žulje že pri 10 km.

[primus]

Eh, stari moj, tole pa ni luštn.

Mi smo lahko ultra pametni in navsetov polni, odločil se boš itak sam.
Moj nasvet (in modro spročilo) je, da ne greš na LJ maraton, čimprej usposobiš taco in trening bazo izkoristiš za kateri koli drug maraton v bližini, enkrat v novembru. Tudi če ti uspe nekako sanirat poškodbo bo glava preveč polna dvomov za ta prav tek.
Maratonov bo sploh še cel kup in bi bilo škoda, da si veliki dogodek (saj je ta prvi, ne) pokvariš z dodatnimi težavami.

Kot že omenjeno, je pa lažje svetovat drugim kot bit pameten zase. Pred tremi leti sem en teden pred maratonom fasal nek trebušni virus, posledično drisko in sem ves izčrpan obležal za dobra dva dni. Drugačnim nasvetom navkljub sem se vseeno odpravil na ljubljanca in si rekel, da bom šel pa po prvem krogu v cilj, če bo hudo. Po prvem krogu sicer ni bilo nič hudo, kmalu zatem pa zelo in potem še bolj... Ti ne privoščim.
Ampak saj verjamemo samo tistemu kar doživimo, ne ?

primus

[alan]

Ojla,

Ne bom kaj veliko pametoval, da je vse skupaj precej odvisno od osebe, dolzine tekaskega staza, trenutnega pocutja, zdravja...

Mogoce cisto sveza izkusnja iz Berlina. Na maraton sem se spravil po 35 dnevih brez teka ali kaksnekoli druge aktivnosti. (tujina, celodnevna predavanja,...) Za namecek smo tisto malega prostega casa prebili ob nadpovprecnih (zame) kolicinah piva in cevapov + kriticno pomanjkanje spanja.

Pricakoval sem pocasen, turisticen tek, vse skupaj pa je ratalo precej hitreje od nacrtovanega. Brez kakrsnegakoli problema razen precejsnje krize v zadnjih 5km, ki jo pripisujem hudi vrocini, psihi in prehitremu zacetku (se sreca, da sem srecal Klateza...).

Ce mene vprasas, tri tedne neteka ob predhodni dobri pripravi ne pomeni kaj veliko. Kondicija, pridobljena v zadnjem letu ne bo sla nikamor v zadnjih treh tednih. Priporocam pa, da se na zacetku ne prepustis mnozici ampak startas pocasneje od nacrtovanega tempa.

Kar se kondicije in pripravljenosti tice, ne bi smelo biti dvoma. Kar se pa neposredno in posredno tice operacije (nezaceljena rana, oslabljen imunski sistem) so pa bolj izkuseni povedali...

Pa cim hitrejse okrevanje zelim!

[raziskovalec]

HVala vsem za spodbudo, modre besede, razmišljanja in osebne izkušnje. In veselje, da ste si del časa podelili z menoj in mojo težavo.

Tako mi je (predvsem pod Alanovi zaslugi - njegovi izkušnji) odločitev lažja, od maratona me bodo odvrnili le zdravstveni razlogi. Če bo z nogo v redu (če ne bo, bom upošteval modre nasvete Jusufa - tu me malo skrbi, da bi bil Oranžni slon še bolj strog in Primusa), bo tudi z glavo. Za prvi maraton je važno, da se pride skoz, pa še PB bo lažje popravljat, če osnova ne bo ravno odlična.

[pegaz]

Razy,
- če ne bo več rane, se zaradi nog ne boj
- kondicija: se strinjam z Alanom: 3 tedne pred mojim maratonom sem šel na 1 teden karate seminarjam kjer sem v bistvu 1x tekel 3h, sicer pa skoraj nič, naslednji teden sem bil na jadrnici (1x tekel 45min), in zadnji teden sem dobil hud nahod in nisem tekel, oz 1x 5km. Pa je vseeno šlo (oz. vprašte Slona, kako je šlo )
- ergo: če si v filingu, te nič ne more odvrnit. Edino v bolečino ne teci, ni vredno (cf. Primus).

A ni fino bit pameten, ko ti vse že ostali spoštovani kolegi nadrobijo?

kok sem ti fovš... ampak še gojim upanje za Palmanovo...

LL Pegaz

[Vladek]

Kaj pomeni teh 22 dni?

Odštej zadnji teden, ki je namenjen počitku, pa dobiš "izgubljenih" samo še 15 dni. (se že lepše čuje)

Izgubil boš vsega dva dolga teka, kar je mogoče malo sitno, po drugi strani boš pa šel na maraton maksimalno spočit.

Kolegica je predlagala veslanje. Odsvetoval bi kakršnokoli aktivnost, ki je nisi vajen. Tvegal boš samo bolečine, ki jih sicer ne bi imel. Trije tedni pred maratonom so za to vsekakor premalo. Res pa je, da je veslaški trenažer krasna stvar.

Skratka, lepo počivaj in nekako vzdržuj razgibanost, zgolj za filing. Mogoče z biciklom do trgovine in nazaj.

Se vidimo na 42.

lp

[alan]

Priporocam pa, da se na zacetku ne prepustis mnozici ampak
startas pocasneje od nacrtovanega tempa.

O temle sva mimogrede debatirala s svojim francoskim cimrom v Berlinu,
potem ko je jamral, da mu tek ni prevec dobro uspel in da se je na koncu
hudo matral. Vse skupaj je podkrepil s primerom enega svojih maratonov,
ko je moral celo odstopiti.

...to je bilo preden mi je povedal, da je planiral teci krepko, krepko pod 3
urami... in se veliko preden mi je mimogrede omenil, da ima 'pod kapo'
spravljenih 8 ironmanov. Pri 32 letih.

Po tem jaz vec nisem debatiral...

[Vladek]

Da še jaz pristavim piskrček.

Priporocam pa, da se na zacetku ne prepustis mnozici ampak startas pocasneje od nacrtovanega tempa

Včasih je težko. Če boste prehitevali čudaka, ki v prekmurščini preklinja sam sebe nekako takole "počasi tele smotano, počasi", sem to jaz. Mogoče kdo malo čudno pogleda, pomaga pa.

Dosti ljudi, ki bodo na štartu šprintali mimo tebe, boš itak prehitel, ko bodo tam okoli tridesetega dalje hodili. Se je pa res težko vzdržat, da te ne potegne.

vse naj & lp

Vladek

[Snezinka]

Če bo z nogo v redu (če ne bo, bom upošteval modre nasvete Jusufa - tu me malo skrbi, da bi bil Oranžni slon še bolj strog in Primusa), bo tudi z glavo. Za prvi maraton je važno, da se pride skoz, pa še PB bo lažje popravljat, če osnova ne bo ravno odlična.

Oja!
Joj, kaj bova midva drugo leto razturala letošnje PB . Se že v naprej veselim
(Čeprav si sama ne želim biti ponovno obsojena na 10km , tvojih 42 pa gotovo ni zadnjih .)



Pozdravček,
Snežinka

[raziskovalec]

Joj, kaj bova midva drugo leto razturala letošnje PB . Se že v naprej veselim

Tudi jaz Snežinka, mislim da je čar nas rekreativcev, da ne smemo prehitro napredovat, sicer pridemo en dva tri do svojih skrajnih sposobnosti,

[milkec]

Ej stara sablja, itak da boš zmogle! Z nasmeškom na ustih in to bo to! Se nimaš kaj bati! Ti bomo delali družbo!