- 27 Nov 2006, 22:01
#78474
SRČNO-ŽILNI SISTEM
Medtem ko velike količine etanola povzročajo splošno vazodilatacijo, zmerne količine povzročijo vazokonstrikcijo v vitalnih organih (srce, možgani). V možganih pride do vazodilatornega učinka in s tem do večjega pretoka krvi, šele pri zelo visokih koncentracijah alkohola v krvi (3‰).
PREBAVNI TRAKT
Zmerna količina zaužitega etanola ne vpliva opazno na motoriko črevesja, velika količina pa upočasni gastrointestinalno motoriko in izločanje. Absorpcija je upočasnjena in zaradi lokalnega draženja črevesne sluznice se pojavijo bruhanje.
Če ob etanolu zaužijemo še aspirin oziroma druga, enako delujoča protivnetna in protibolečinska zdravila, se verjetnost za okvaro želodčne sluznice izrazito poveča.
SKELETNO MIŠIČJE
Manjše količine etanola zmanjšujejo občutek utrujenosti in na ta način začasno povečujejo zmožnost za mišično delo, medtem ko velike količine povzročijo depresijo CŽS in s tem to zmožnost zmanjšujejo.
Alkohol neposredno poškoduje mišičje, povzroča skeletne miopatije. Te reverzibilne poškodbe lahko zaznamo s povišanjem kreatin fosfokinaze v krvi in spremembami na EMG.
[b]KARDIOVASKULARNI SISTEM
Alkohol povzroča ireverzibilne okvare srca in je eden najpomembnejših povzročiteljev kardiomiopatij. Ima neposreden toksičen učinek, poleg tega pa ima škodljiv učinek tudi pogosto prisoten prehrambeni dejavnik, ki običajno spremlja alkoholizem (pomanjkanje vitamina B1 povzroča kardiomiopatijo s povečanjem minutnega volumna srca, kar lahko vodi v odpoved srca ). Motnje prevodnega sistema vodijo v aritmije.
Številne raziskave so pokazale, da je dolgotrajno, predvsem pa prekomerno pitje alkohola visok faktor tveganja za nastanek hipertenzije in kapi
MALO BOL STROKOVNO RAZLOŽENO, KAR SMO PA SEVEDA ŽE VEDELI!!!
Medtem ko velike količine etanola povzročajo splošno vazodilatacijo, zmerne količine povzročijo vazokonstrikcijo v vitalnih organih (srce, možgani). V možganih pride do vazodilatornega učinka in s tem do večjega pretoka krvi, šele pri zelo visokih koncentracijah alkohola v krvi (3‰).
PREBAVNI TRAKT
Zmerna količina zaužitega etanola ne vpliva opazno na motoriko črevesja, velika količina pa upočasni gastrointestinalno motoriko in izločanje. Absorpcija je upočasnjena in zaradi lokalnega draženja črevesne sluznice se pojavijo bruhanje.
Če ob etanolu zaužijemo še aspirin oziroma druga, enako delujoča protivnetna in protibolečinska zdravila, se verjetnost za okvaro želodčne sluznice izrazito poveča.
SKELETNO MIŠIČJE
Manjše količine etanola zmanjšujejo občutek utrujenosti in na ta način začasno povečujejo zmožnost za mišično delo, medtem ko velike količine povzročijo depresijo CŽS in s tem to zmožnost zmanjšujejo.
Alkohol neposredno poškoduje mišičje, povzroča skeletne miopatije. Te reverzibilne poškodbe lahko zaznamo s povišanjem kreatin fosfokinaze v krvi in spremembami na EMG.
[b]KARDIOVASKULARNI SISTEM
Alkohol povzroča ireverzibilne okvare srca in je eden najpomembnejših povzročiteljev kardiomiopatij. Ima neposreden toksičen učinek, poleg tega pa ima škodljiv učinek tudi pogosto prisoten prehrambeni dejavnik, ki običajno spremlja alkoholizem (pomanjkanje vitamina B1 povzroča kardiomiopatijo s povečanjem minutnega volumna srca, kar lahko vodi v odpoved srca ). Motnje prevodnega sistema vodijo v aritmije.
Številne raziskave so pokazale, da je dolgotrajno, predvsem pa prekomerno pitje alkohola visok faktor tveganja za nastanek hipertenzije in kapi
MALO BOL STROKOVNO RAZLOŽENO, KAR SMO PA SEVEDA ŽE VEDELI!!!