- 13 Dec 2006, 18:56
#79715
Tekalna steza (po angleško: treadmill, po nemško: laufband) je eno najbolj razširjenih fitness orodij, ki se prodaja že desetletja in za razliko od drugih naprav ni podrejeno modernim trendom. To pomeni, da ko razni butt-shaperji prihajajo in odhajajo, tekalne steze ostajajo in se celo začuda vedno bolj prodajajo - tudi v Sloveniji. V ZDA določene specializirane športne trgovine celo omenjajo, da če bi se steze nehale prodajati, bi morali v 30 dneh zapreti trgovine. Je pa tekalna steza tudi ena od najnevarnejših fitnes naprav, ker nam za razliko od koles in eliptikov motor diktira tempo in ob kakršnemkoli nerodnem koraku se lahko kaj hitro poškodujemo. Po drugi strani pa nam zagotavlja, da tečemo ves čas s stalno hitrostjo (pridobivamo na vzdržljivosti).
Ko se kupuje tekalna steza, je potrebno paziti kar na nekaj pomembnih podatkov, ki nam, če jih ne upoštevamo, lahko otežijo življenje (npr. mobilnost, stabilnost, življenska doba, itd.), sigurno pa velja, da dražja steza prinaša boljšo kvaliteto. Seveda pa lahko v določenih primerih preplačamo za znamko in istočasno zgubimo na pravi kvaliteti (dober primer je tekalna steza Reebok, ki je v resnici izdelek podjetja Icon Fitness, največjega proizvajalca takovrstne opreme na svetu, ki pa poskuša kvantiteto pridobiti na račun kvalitete, drugi podobni Iconovi izdelki, npr. podjetja Proform, pa so cenejši, a enake kvalitete).
V Sloveniji ni veliko kvalitetnih ponudnikov stez, se pa med njimi najdejo Tunturi, Kettler in celo blagovna znamka Energetics, medtem ko razne druge firme, ki jih občasno ugodno najdemo v Intersparu, Leclercu in Hoferju, pa so na žalost izven profesionalne lige. Zelo pomembna je tudi cena. Zelo dober primer, kako cena vpliva na kvaliteto, je primerjava Energeticsovega Power Run 1750 s cenenim Power Run 790 (med cenama trenutno velja razmerje skoraj 2:1), kjer je slednji že na prvi pogled glasnejši in s slabšimi tipkami na računalniški konzoli, ki že takoj povejo: 'Ne bomo dolgo tukaj.' (veliko pa tudi pove dejstvo, da je 790 trenutno še edina dobavljiva Energeticsova steza, ostale razen najdražjih pa so že razprodane).
Prav tako, ko se kupuje steza, je kvaliteta zelo pomembna, saj pri tako dragi robi človek pričakuje dolgo življensko dobo, ki za normalne steze znaša okoli 5 let (seveda ob pravilnem vzdrževanju, saj je največji vzrok okvar prav zaradi nepodmazovanja stez). In da dobimo tako stezo, se cene gibljejo od 200 tisočakov naprej (z dobrimi popusti), za okoli 400 tisočakov pa bi morali biti že zelo zadovoljni.
IZBIRA
Po določitvi zgornje finančne meje je odločitev padla: Energetics Power Run 1750, ki ima 2 konjski moči (do 3 s kratkotrajnimi obremenitvami). V opciji je bil tudi model Power Run 1400 za zelo ugodno ceno 150 tisočakov, a na žalost je zaradi velikega po-maratonskega povpraševanja preprosto izginil iz Intersportovih trgovin. Se je pa za 1750-ko dalo do konca novembra izkoristiti še 15% popust s kuponom, dobljenim na Ljubljanskem maratonu (na 1400-ka zaradi 'Intersport priporoča' popusta ni bilo mogoče uveljavljati - do konca leta pa kupci lahko izkoristijo 20% novoletni popust na steze, ki jih še imajo).
V ožjem krogu se je znašel tudi Kettler Track SC, ki bi ga dobil prav tako s 15% popustom (s pomočjo Modre kartice in akcije v Hervisu), a je bil dobavljiv sredi decembra, pa še namenjen je bolj hoji, lahkemu teku in ženski populaciji (ima pa spreminjanje hitrosti s svetlobnim senzorjem ter nihajno nosilno ploščo za blažitev doskokov med tekom na stezi).
Energetics je drugače Intersportova znamka, ki je locirana v Ostermundigenu zraven Berna v Švici. Indice kažejo, da je v resnici Icon Fitness izdelovalec te opreme (s tem, da ena samcata italijanska spletna stran ni nujno dober izvor podatkov), a brskanje po spletu vseeno omenja, da Energetics v Švici izdeluje tudi medicinsko opremo - tako, da je podjetje še vedno zavito v tančico skrivnosti glede izvora proizvodnje.
TESTIRANJE
Pred nakupom tekalne steze je le-to potrebno videti, otipati in stestirati, seveda če je slednje sploh možno (še posebej v Sloveniji, kjer imamo omejeno število razstavljenih modelov). V Intersportu v Šiški je bila razstavljena 1750-ka, ki se jo je dalo le videti in otipati, kaj več pa ne. V zameno se je dalo teči na modelu 790, ki pa je bil glasen, z manjšo tekalno površino, omejenim računalnikom ter s slabo kvaliteto tipk - še posebej za elektronsko določanje naklona (podobne tipke najdete na cenenih tekalnih stezah). V resnici bi ta test lahko odvrnil marsikoga od nakupa Energetics naprave, a se je izkazalo, da bi bila to velika napaka (kolega je kupil njihovega eliptika in je zelo zadovoljen). Ta model (790) se sedaj prodaja za 130 tisočakov, a osebno ga ne priporočam. Verjetno je zato tudi ostal še na zalogi, ker so ostali modeli že pošli (v Intersportu so dejali, da je tekalna steza sezonska oprema, ki se prodaja v glavnem pozno jeseni, medtem ko pozimi ljudje kupujejo smučarsko opremo, spomladi pa kolesa in rolerje, zato se novih ne pričakuje).
Na otip deluje Power Run 1750 čvrsto in stabilno. Barva je elegantna temno kovinska s kombinacijo črne (računalniška konzola in trak), kolesca so dobre kvalitete. Proga ima mere 45cm x 139cm (ni prevelika niti premajhna, 50-centimeterske steze pa so lahko že fizično preširoke za preprosto prevažanje po stanovanju), je navpično zložljiva in v zloženem položaju zavzema tlorisnih 75cm x 75cm. Z ročico se zloženo stezo nagne in prepelje drugam. Za razliko od drugih profesionalnih stez, ta steza gre skozi katerakoli sobna vrata (vrata so drugače standardne širine 80cm) brez kakršnekoli de-montaže (Kettler bi že delal preglavice, prav tako pa tudi power Run 3000).
Tipke so odlične in ne kažejo, da bi na njih varčevali, nikjer pa nisem zasledil, da bi bile folijske - torej neobčutljive na tekočine in znoj. A po dobrem ogledu bi se upal staviti, da so.
NAKUP
Veliko letošnje povpraševanje je trgovce zelo presenetilo, saj je lani dosti stez ostalo na zalogi, letos pa so bile vse razprodane v nekaj tednih, ko so se akcije šele začele. Medtem, ko je Kettler dobavljiv šele sredi decembra, je Energeticsovih Power Run 1400 in 1750 že zmanjkalo in ker je sezona nakupa fitness naprav mimo, uradno pri Intersportu ne vedo, če bodo sploh prišle nove pošiljke. Določene trgovine so imele razstavne eksponate, a le-te morate dostaviti domov v takem položaju kot so, torej stoječem - in glede na prostor v avtu, težo naprave, njeno nestabilnost pri nošnji oz. vožnji in velikost je to zelo težko in celo odsvetujem.
Intersport Grosuplje mi je šel tukaj zelo na roke. Zadnjo zapakirano škatlo so našli v Mariboru in kljub temu, da je bil dobavni rok do 10 dni, jim je uspelo stezo dobaviti v dveh dneh (kapo dol za njihovo prijaznost). Škatla ima 93kg, medtem ko sama steza tehta 84kg (kar je dovolj, da ga 82-kilski tekač pri hitrosti 14km/h ne premakne niti za milimeter - kasneje se je izkazalo, da to ni res, saj se je v eni uri z občasnimi 13km/h periodami le-ta premaknila za pol centimetra, kar se je opazilo čisto po naključju, ker se je okno na začetku odpiralo ravno na meji zatikanja ob ročko steze, 45 minut kasneje pa se je že zataknilo). Je pa treba paziti, ker je škatla težja na tisti strani, kjer je motor.
Mere škatle so približno 180cm x 80cm x 30cm, kar pomeni, da v srednje velikem karavanu škatla kljub podrtim zadnjim sedežem štrli ven. Rešitev je v uporabi vrvi (tesno zvezano okoli škatle in skozi notranjo kljuko vrat) ter raznih prometnih osvetljenih predmetih na avtu oz. škatli (tukaj bi se izogibal avtocestam), pri nošnji v stanovanje pa se priporoča nizek voziček, ki prenese to težo, in dovolj velik lift v stavbi. Sama škatla na vozičku se je že kar drsala s stropom vhodnih vrat v Mercatorju, v Mercatorjevem dvigalu ter skozi domača vhodna vrata in v domače dvigalo. Ideja, da se steza kupi v domačem kraju, je bila zaradi uporabe osebnega avtomobila za prevoz zadetek v polno.
MONTAŽA
V škatli najdete stezo z motorjem, dva bočna kovinska nosilca, računalniško konzolo, vijake, ključa za vijake, pas za merjenje pulza, varnostno vrv s krokodilčkom in magnetnim 'ključem', kabel za napetost (220V), navodila (4 knjižice) in silikonsko mazilo s slamico. Montaža je hitra in ima elegantne rešitve pri elektriki (nobenih vlek kablov skozi cevi). Za montažo sta vseeno potrebne dve osebi.
Kot hladen tuš prileti dejstvo, da v angleških navodilih (o slovenskih ne duha ne sluha) piše, da naj bi bila garancija 3 leta na mehanske dele, motor in konstrukcijo, 1 leto pa za elektroniko (računalniško konzolo), toda Intersport v Sloveniji priznava le 1 leto splošne garancije. Ob nedavnih novicah, da se v Sloveniji vseeno prodaja slabša 'enaka' roba kot čez mejo, človeku da grenak priokus. Bo pa čas pokazal, koliko kvalitetna je Energetics fitnes oprema.
Navodila so razdeljena v 4 knjižice: navodila za montažo (nazorno pokaže montažo v nekaj korakih, pa še vsi deli steze so narisani notri), navodila za vzdrževanje, dvostranska navodila za uporabo (hitri vodič) in splošna navodila o treningu (ogrevanje, ohlajanje, trening pri določenem pulzu in pri določeni starosti, prehrana, itd.).
Pri postavitvi steze je potrebno paziti, da ni v preveč vlažnem in mrzlem prostoru, kajti pri preveliki vlagi lahko začnejo rjaveti deli steze, pri nizki temperaturi pa os ni dobro podmazana.
VZDRŽEVANJE
Če se na stezi teče vsaj 5 ur tedensko, je potrebno vsake 3 mesece stezo podmazati s silikonskim oljem. Za to zadostuje le nekaj kapljic olja na posameznih delih plošče, okoli katere se vrti elastični trak. Pri tem je potrebno paziti, da zaradi prevelike količine olja ne začne steza drseti okoli osi. Najbolje je po podmazanju pritisniti tipki START in STOP za 5 sekund in naviti hitrost na vsaj 10km/h, da se naolji kompletni mehanizem.
Prav tako je potrebno že po nekaj tednih obratovanja napeti trak (če je seveda to sploh potrebno) ali pa ga celo centrirati. Oboje lahko opravimo z dvema vijakoma na zadnji strani steze, le paziti je treba, da se trak ne zategne preveč in s tem poškoduje.
VKLOP STEZE
Za vklop je potrebno najprej vtakniti kabel v 220-voltno vtičnico. Nato se vklopi stikalo na sprednji strani steze pri motorju, kjer se je potrebno skloniti. Tukaj bi lahko bilo stikalo na bolj dostopnem mestu, je pa res, da ga je najbolj varno imeti pri samemu motorju. Na konzoli se pojavijo številke, ki prikazujejo stezino 'stand-by' delovanje. Da stezo dokončno aktiviramo, moramo vtakniti magnetni ključ (v resnici navaden okrogli magnet na vrvi, ki si jo pripnemo s krokodilčkom na obleko).
RAČUNALNIŠKA KONZOLA IN PAS
Na konzoli vidimo štiri LED prikazovalnike, ki prikazujejo čas, pulz/razdaljo, hitrost/kalorije in naklon. Prikazovalnik časa obkroža točkovni prikazovalnik 400-metrske proge, kjer vsaka lučka pomeni pretečenih 16 metrov. Poleg tega imamo 8 hitrih tipk za nastavljanje hitrosti (2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16km/h). Tu se izkaže, da bi bilo bolje imeti 16 hitrih tipk, ker preskok za 2km/h je vseeno prevelik, še posebej pri ogrevanju. Zraven sta še dve tipki za nastavljanje hitrosti (od 0.8 do 16km/h, nastavljivo po korakih 0.1km/h), dve za nastavljanje naklona (od 0 do 15% oz. od 0 do približno 8 stopinj), dve STOP tipki na obeh straneh konzole, START tipka in tipka MODE, s katerim preklapljamo med dvema prikazoma na dveh ekrančkih ali pa preklapljamo med različnimi nastavitvami programov (čas, pulz). Hitrost in naklon lahko nastavljamo tudi na ročkah, pri tem da tipki za naklon uporabljamo tudi za določanje programov (1 ročni, 9 pre-programiranih, 2 uporabniška in en s srčnim pulzom kontroliran program - HRC). S tipko za hitrost preklopimo na prvotni prikaz (iz razdalje v pulz in iz kalorij v hitrost). Če hočemo preklopiti na nov program, najprej odstranimo magnetni ključ in ga ponovno vtaknemo.
Poleg konzole dobimo tudi pas za merjenje pulza. Ta je plastičen in je v primerjavi s Polarjevim slabše kvalitete, kar se pozna pri zapenjanju pasu. Na začetku so bile preglavice s pasom, ker je po 20 minutah teka pas začel meriti upad pulza, to pa je delalo preglavice v HRC programu - temu se je utrgalo in hitrost se je avtomatično začela poviševati, ko bi se morala zmanjševati. Isto se je dogajalo s Polarjem pasov in šele kasneje se je ugotovil problem: pas ni bil dobro zategnjen.
PROGRAMI
Najbolj preprost je ročni program P1, kjer sami sproti nastavljamo hitrost in naklon. Programi P2 do P10 so prednastavljeni, kjer vsak kvadratek na sliki (na računalniški konzoli) predstavlja 1/12 časa (če nič ne nastavimo, traja program 24 minut oz. 2 minuti za vsako kolono oz. segment - največja nastavitev je 99 minut), hitrosti pa so sledeče: prvi kvadratek je 1km/h, drugi 3, ... do zadnjega kvadratka, ki predstavlja 13km/h. V resnici so te programi zelo nerealni in praktično neuporabni.
Na podoben način lahko sprogramiramo dva uporabniška programa. Tako imamo lahko svoje hitrosti v vseh dvanajstih časovnih segmentih. Ta dva programa bi bila odlična, če bi jih lahko nastavljali na dolžino in ne na časovne odseke. Manjka tudi programiranje naklona.
Zelo zanimiv je HRC program (Heart Rate Control), kjer računalnik prilagaja hitrost, tako da je le-ta znotraj določene vrednosti našega pulza. To je zelo dobro, ker lahko s tem treniramo v določenem področju (aerobnem), kot so: fat-burning (kurimo maščobe), cardio (izboljšujemo srce in pljuča ter nižamo krvni pritisk) ali power. Pulze seveda določimo po dani lestvici (220 - starost, ter procent te razlike oz. z razpredelnico na konzoli) ali pa s Conconijevim testom, ki je natančnejši. Dodatna prednost tega programa je tudi ta, da se trening začne s hitrostjo 1km/h in povečuje za 0,5km/h vsakih 20 sekund (zelo dobro za ogrevanje), nato ohranja pulz na 20-sekundnem intervalu, v zadnjem delu (zadnja 1/6 vadbe) pa se hitrost razpolovi in na zadnji 1/12 še enkrat, tako da končamo delno ohlajeni. Slabost tega progama je pa ta, da se spreminja samo hitrost, medtem ko moramo naklon spreminjati ročno. Za razliko od določenih stez pa v tem programu (zahvaljujoč počasnemu ogrevanju) Energeticsu ni potrebno dajati varnostnih priporočil, da naj se steza v tem načinu zažene brez tekača na njej, ker bi se zaradi prenizkega pulza lahko stezi utrgalo.
V HRC programu lahko tekač tudi nabije hitrost na npr. 13km/h, ki se nato zaradi prevelikega pulza začne zmanjševati za 0,5km/h vsakih 20 sekund. To tekaču omogoča kratke anaerobične vaje, ki pa za razliko od teka v naravi silijo v hitri tek vsaj nekaj minut, medtem ko bi verjetno v naravi odnehali že po eni minuti. Prav tako zaradi visoke tolerance +/-5 pulzov steza ne povišuje hitrosti tako kmalu, zato lahko tekač sam to naredi ročno in se s tem spodbuja k malenkost hitrejši vadbi.
DELOVANJE
Steza je najbolj obremenjena, ko se zažene s tekačem na njej ali ko pri hitrem teku sunkovito nabijamo nogo v sprednjem delu steze s silo nasprotujočo si gibanju steze. V prvem primeru opazimo, da se pri sprožitvi steze le-ta malo pomatra, preden se steza zares premakne, toda ko je ta v teku s hitrostjo 0,8km/h (minimalna hitrost, ki je pri vseh stezah definirana kot pol milje na uro), je sila za premik traku že manjša in motor lahko to opravlja s svojima dvema konjema brez muk.
Ker so tekačevi doskoki vedno sunkoviti (lahko bi jih smatrali kot nekakšne pulze povečane teže na stezi), te tudi dodatno bremenijo motor, zato je pomemben tudi podatek, koliko moči lahko steza pokaže na kratke trenutke (Power Run 1750 gre lahko do 3 konje). Večja je moč, lažje bo delovala mašina, manj bo obremenjena in dlje bo trajala. V primeru, da tekač teče s hitrostjo 10km/h, kar je 63% polne hitrosti, s težo 82kg pri maksimalnih 135-kilski obremenitvi, kar je 61% maksimalne teže, in naklonom 2% (to je naklon, ki nam simulira primankljaj zračnega upora v naravi), potem bi moral stroj delovati s približno 39% obremenitvijo (naklon tu ni bil upoštevan, sigurno pa to številko še malo poveča), taka obremenitev pa tudi podaljša življensko dobo motorja.
Glasnost motorja ni moteča. Pri 10km/h ne povzroča velikega hrupa in se sliši kot nekakšen hišni sesalec, ki deluje na 40% moči, medtem ko se pri največji hitrosti že bliža polni glasnosti sesalca, kar pa še zdaleč ni dovolj, da bi moralo motiti sosede v drugih nadstropjih, zato pa zvok predira v sosednje sobe. Večji problem so trki nog na stezi, ki povzročajo celo blage tresljaje na tleh (čutijo se tudi na kavču, 2m stran od steze) in verjetno bolj prodirajo v nižje nadstropje in povzročajo motnje (tudi frekvenca zvoka, ki jo oddajajo stopala, je nižja), toda preverjeno sosedje eno nadstropje nižje ali višje tega ne slišijo.
Steza je občasno za kratek čas tudi zacvilila *, kakor da ne bi bila dobro naoljena pri hitrostih večjih od 8km/h. Posumil sem, da je problem v tem, da steza ni bila dobro tovarniško podmazana, a nekaj kapljic olja to cviljenje ni čisto odpravilo. Pri glasni glasbi to niti ni problematično, a se bo po potrebi verjetno uporabila garancija (eden od uradnih serviserjev je tudi v Grosuplju). Drugače je treba mazati kar na vsake 3 mesece pri normalni obremenitvi. Podmazevanje je zelo pomemben proces v življenju tekalne steze, saj dobro vzdrževana cenejša steza lahko zdrži mnogo več kot zanemarjena, a dražja. Po vsakem podmazovanju steza na tleh pušča prah, ki je verjetno stranski produkt silikonskega mazila.
Prednost tekalne steze je tudi v tem, da poleg hitrega teka in trimčkanja omogoča tudi simulacijo hribolazenja pri največ 15% naklonu in pri hitrosti med 4 in 6 km/h. Pol ure takega delovanja že lahko oponaša pohod na Šmarno goro. Pri teku zaradi elastičnega traku (elastomera) steza sili tekača v pravilno korakanje, tako da pri večji utrujenosti ne pusti nizko drsati nog ob stezi.
Da bi nekako nevtralizirali vpliv temperature, lahko pred tekom za pol ure z odprtim oknom neogrevano sobo ohladimo na zunanjo temperaturo (zimski čas je tu idealen), ki jo potem tudi poskušamo nekako držati. Z dobro znižano temperaturo lahko bolje preživljamo napore v zaprtem prostoru.
Ob koncu teka se priporoča, da se hitrost zadnjo minuto zniža na 1km/h, ker se tekaču ob ustavitvi programa za trenutek lahko zavrti v glavi in dobi občutek, kot da bi ga najraje potegnilo naprej.
ZAKLJUČEK
Power Run 1750 je odlična steza, če gledamo, kaj ponuja za to ceno. Mnogo dražje steze ne nudijo dosti več za dvojno ali celo trojno ceno, pri cenejših pa se že čuti moč varčevanja na komponentah in tehničnih rešitvah - kar pa lahko vodi do raznih okvar. Razen občasnega cviljenja * se je izkazala za zelo dobro, brez kakršnikolih problemov v kolenu tudi po uri neprestanega teka. Toda šele čas bo pokazal, kako dobra je znamka Energetics. Držim pesti...
* Kasneje se je izkazalo, da cviljenje povzroča drsanje superge ob elastičnem traku. Pravilno dvigovanje noge je cviljenje odpravilo. Delno pa je kriv tudi 2% nagib, ki zahteva višje dvigovanje noge kot v naravi.
Ko se kupuje tekalna steza, je potrebno paziti kar na nekaj pomembnih podatkov, ki nam, če jih ne upoštevamo, lahko otežijo življenje (npr. mobilnost, stabilnost, življenska doba, itd.), sigurno pa velja, da dražja steza prinaša boljšo kvaliteto. Seveda pa lahko v določenih primerih preplačamo za znamko in istočasno zgubimo na pravi kvaliteti (dober primer je tekalna steza Reebok, ki je v resnici izdelek podjetja Icon Fitness, največjega proizvajalca takovrstne opreme na svetu, ki pa poskuša kvantiteto pridobiti na račun kvalitete, drugi podobni Iconovi izdelki, npr. podjetja Proform, pa so cenejši, a enake kvalitete).
V Sloveniji ni veliko kvalitetnih ponudnikov stez, se pa med njimi najdejo Tunturi, Kettler in celo blagovna znamka Energetics, medtem ko razne druge firme, ki jih občasno ugodno najdemo v Intersparu, Leclercu in Hoferju, pa so na žalost izven profesionalne lige. Zelo pomembna je tudi cena. Zelo dober primer, kako cena vpliva na kvaliteto, je primerjava Energeticsovega Power Run 1750 s cenenim Power Run 790 (med cenama trenutno velja razmerje skoraj 2:1), kjer je slednji že na prvi pogled glasnejši in s slabšimi tipkami na računalniški konzoli, ki že takoj povejo: 'Ne bomo dolgo tukaj.' (veliko pa tudi pove dejstvo, da je 790 trenutno še edina dobavljiva Energeticsova steza, ostale razen najdražjih pa so že razprodane).
Prav tako, ko se kupuje steza, je kvaliteta zelo pomembna, saj pri tako dragi robi človek pričakuje dolgo življensko dobo, ki za normalne steze znaša okoli 5 let (seveda ob pravilnem vzdrževanju, saj je največji vzrok okvar prav zaradi nepodmazovanja stez). In da dobimo tako stezo, se cene gibljejo od 200 tisočakov naprej (z dobrimi popusti), za okoli 400 tisočakov pa bi morali biti že zelo zadovoljni.
IZBIRA
Po določitvi zgornje finančne meje je odločitev padla: Energetics Power Run 1750, ki ima 2 konjski moči (do 3 s kratkotrajnimi obremenitvami). V opciji je bil tudi model Power Run 1400 za zelo ugodno ceno 150 tisočakov, a na žalost je zaradi velikega po-maratonskega povpraševanja preprosto izginil iz Intersportovih trgovin. Se je pa za 1750-ko dalo do konca novembra izkoristiti še 15% popust s kuponom, dobljenim na Ljubljanskem maratonu (na 1400-ka zaradi 'Intersport priporoča' popusta ni bilo mogoče uveljavljati - do konca leta pa kupci lahko izkoristijo 20% novoletni popust na steze, ki jih še imajo).
V ožjem krogu se je znašel tudi Kettler Track SC, ki bi ga dobil prav tako s 15% popustom (s pomočjo Modre kartice in akcije v Hervisu), a je bil dobavljiv sredi decembra, pa še namenjen je bolj hoji, lahkemu teku in ženski populaciji (ima pa spreminjanje hitrosti s svetlobnim senzorjem ter nihajno nosilno ploščo za blažitev doskokov med tekom na stezi).
Energetics je drugače Intersportova znamka, ki je locirana v Ostermundigenu zraven Berna v Švici. Indice kažejo, da je v resnici Icon Fitness izdelovalec te opreme (s tem, da ena samcata italijanska spletna stran ni nujno dober izvor podatkov), a brskanje po spletu vseeno omenja, da Energetics v Švici izdeluje tudi medicinsko opremo - tako, da je podjetje še vedno zavito v tančico skrivnosti glede izvora proizvodnje.
TESTIRANJE
Pred nakupom tekalne steze je le-to potrebno videti, otipati in stestirati, seveda če je slednje sploh možno (še posebej v Sloveniji, kjer imamo omejeno število razstavljenih modelov). V Intersportu v Šiški je bila razstavljena 1750-ka, ki se jo je dalo le videti in otipati, kaj več pa ne. V zameno se je dalo teči na modelu 790, ki pa je bil glasen, z manjšo tekalno površino, omejenim računalnikom ter s slabo kvaliteto tipk - še posebej za elektronsko določanje naklona (podobne tipke najdete na cenenih tekalnih stezah). V resnici bi ta test lahko odvrnil marsikoga od nakupa Energetics naprave, a se je izkazalo, da bi bila to velika napaka (kolega je kupil njihovega eliptika in je zelo zadovoljen). Ta model (790) se sedaj prodaja za 130 tisočakov, a osebno ga ne priporočam. Verjetno je zato tudi ostal še na zalogi, ker so ostali modeli že pošli (v Intersportu so dejali, da je tekalna steza sezonska oprema, ki se prodaja v glavnem pozno jeseni, medtem ko pozimi ljudje kupujejo smučarsko opremo, spomladi pa kolesa in rolerje, zato se novih ne pričakuje).
Na otip deluje Power Run 1750 čvrsto in stabilno. Barva je elegantna temno kovinska s kombinacijo črne (računalniška konzola in trak), kolesca so dobre kvalitete. Proga ima mere 45cm x 139cm (ni prevelika niti premajhna, 50-centimeterske steze pa so lahko že fizično preširoke za preprosto prevažanje po stanovanju), je navpično zložljiva in v zloženem položaju zavzema tlorisnih 75cm x 75cm. Z ročico se zloženo stezo nagne in prepelje drugam. Za razliko od drugih profesionalnih stez, ta steza gre skozi katerakoli sobna vrata (vrata so drugače standardne širine 80cm) brez kakršnekoli de-montaže (Kettler bi že delal preglavice, prav tako pa tudi power Run 3000).
Tipke so odlične in ne kažejo, da bi na njih varčevali, nikjer pa nisem zasledil, da bi bile folijske - torej neobčutljive na tekočine in znoj. A po dobrem ogledu bi se upal staviti, da so.
NAKUP
Veliko letošnje povpraševanje je trgovce zelo presenetilo, saj je lani dosti stez ostalo na zalogi, letos pa so bile vse razprodane v nekaj tednih, ko so se akcije šele začele. Medtem, ko je Kettler dobavljiv šele sredi decembra, je Energeticsovih Power Run 1400 in 1750 že zmanjkalo in ker je sezona nakupa fitness naprav mimo, uradno pri Intersportu ne vedo, če bodo sploh prišle nove pošiljke. Določene trgovine so imele razstavne eksponate, a le-te morate dostaviti domov v takem položaju kot so, torej stoječem - in glede na prostor v avtu, težo naprave, njeno nestabilnost pri nošnji oz. vožnji in velikost je to zelo težko in celo odsvetujem.
Intersport Grosuplje mi je šel tukaj zelo na roke. Zadnjo zapakirano škatlo so našli v Mariboru in kljub temu, da je bil dobavni rok do 10 dni, jim je uspelo stezo dobaviti v dveh dneh (kapo dol za njihovo prijaznost). Škatla ima 93kg, medtem ko sama steza tehta 84kg (kar je dovolj, da ga 82-kilski tekač pri hitrosti 14km/h ne premakne niti za milimeter - kasneje se je izkazalo, da to ni res, saj se je v eni uri z občasnimi 13km/h periodami le-ta premaknila za pol centimetra, kar se je opazilo čisto po naključju, ker se je okno na začetku odpiralo ravno na meji zatikanja ob ročko steze, 45 minut kasneje pa se je že zataknilo). Je pa treba paziti, ker je škatla težja na tisti strani, kjer je motor.
Mere škatle so približno 180cm x 80cm x 30cm, kar pomeni, da v srednje velikem karavanu škatla kljub podrtim zadnjim sedežem štrli ven. Rešitev je v uporabi vrvi (tesno zvezano okoli škatle in skozi notranjo kljuko vrat) ter raznih prometnih osvetljenih predmetih na avtu oz. škatli (tukaj bi se izogibal avtocestam), pri nošnji v stanovanje pa se priporoča nizek voziček, ki prenese to težo, in dovolj velik lift v stavbi. Sama škatla na vozičku se je že kar drsala s stropom vhodnih vrat v Mercatorju, v Mercatorjevem dvigalu ter skozi domača vhodna vrata in v domače dvigalo. Ideja, da se steza kupi v domačem kraju, je bila zaradi uporabe osebnega avtomobila za prevoz zadetek v polno.
MONTAŽA
V škatli najdete stezo z motorjem, dva bočna kovinska nosilca, računalniško konzolo, vijake, ključa za vijake, pas za merjenje pulza, varnostno vrv s krokodilčkom in magnetnim 'ključem', kabel za napetost (220V), navodila (4 knjižice) in silikonsko mazilo s slamico. Montaža je hitra in ima elegantne rešitve pri elektriki (nobenih vlek kablov skozi cevi). Za montažo sta vseeno potrebne dve osebi.
Kot hladen tuš prileti dejstvo, da v angleških navodilih (o slovenskih ne duha ne sluha) piše, da naj bi bila garancija 3 leta na mehanske dele, motor in konstrukcijo, 1 leto pa za elektroniko (računalniško konzolo), toda Intersport v Sloveniji priznava le 1 leto splošne garancije. Ob nedavnih novicah, da se v Sloveniji vseeno prodaja slabša 'enaka' roba kot čez mejo, človeku da grenak priokus. Bo pa čas pokazal, koliko kvalitetna je Energetics fitnes oprema.
Navodila so razdeljena v 4 knjižice: navodila za montažo (nazorno pokaže montažo v nekaj korakih, pa še vsi deli steze so narisani notri), navodila za vzdrževanje, dvostranska navodila za uporabo (hitri vodič) in splošna navodila o treningu (ogrevanje, ohlajanje, trening pri določenem pulzu in pri določeni starosti, prehrana, itd.).
Pri postavitvi steze je potrebno paziti, da ni v preveč vlažnem in mrzlem prostoru, kajti pri preveliki vlagi lahko začnejo rjaveti deli steze, pri nizki temperaturi pa os ni dobro podmazana.
VZDRŽEVANJE
Če se na stezi teče vsaj 5 ur tedensko, je potrebno vsake 3 mesece stezo podmazati s silikonskim oljem. Za to zadostuje le nekaj kapljic olja na posameznih delih plošče, okoli katere se vrti elastični trak. Pri tem je potrebno paziti, da zaradi prevelike količine olja ne začne steza drseti okoli osi. Najbolje je po podmazanju pritisniti tipki START in STOP za 5 sekund in naviti hitrost na vsaj 10km/h, da se naolji kompletni mehanizem.
Prav tako je potrebno že po nekaj tednih obratovanja napeti trak (če je seveda to sploh potrebno) ali pa ga celo centrirati. Oboje lahko opravimo z dvema vijakoma na zadnji strani steze, le paziti je treba, da se trak ne zategne preveč in s tem poškoduje.
VKLOP STEZE
Za vklop je potrebno najprej vtakniti kabel v 220-voltno vtičnico. Nato se vklopi stikalo na sprednji strani steze pri motorju, kjer se je potrebno skloniti. Tukaj bi lahko bilo stikalo na bolj dostopnem mestu, je pa res, da ga je najbolj varno imeti pri samemu motorju. Na konzoli se pojavijo številke, ki prikazujejo stezino 'stand-by' delovanje. Da stezo dokončno aktiviramo, moramo vtakniti magnetni ključ (v resnici navaden okrogli magnet na vrvi, ki si jo pripnemo s krokodilčkom na obleko).
RAČUNALNIŠKA KONZOLA IN PAS
Na konzoli vidimo štiri LED prikazovalnike, ki prikazujejo čas, pulz/razdaljo, hitrost/kalorije in naklon. Prikazovalnik časa obkroža točkovni prikazovalnik 400-metrske proge, kjer vsaka lučka pomeni pretečenih 16 metrov. Poleg tega imamo 8 hitrih tipk za nastavljanje hitrosti (2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16km/h). Tu se izkaže, da bi bilo bolje imeti 16 hitrih tipk, ker preskok za 2km/h je vseeno prevelik, še posebej pri ogrevanju. Zraven sta še dve tipki za nastavljanje hitrosti (od 0.8 do 16km/h, nastavljivo po korakih 0.1km/h), dve za nastavljanje naklona (od 0 do 15% oz. od 0 do približno 8 stopinj), dve STOP tipki na obeh straneh konzole, START tipka in tipka MODE, s katerim preklapljamo med dvema prikazoma na dveh ekrančkih ali pa preklapljamo med različnimi nastavitvami programov (čas, pulz). Hitrost in naklon lahko nastavljamo tudi na ročkah, pri tem da tipki za naklon uporabljamo tudi za določanje programov (1 ročni, 9 pre-programiranih, 2 uporabniška in en s srčnim pulzom kontroliran program - HRC). S tipko za hitrost preklopimo na prvotni prikaz (iz razdalje v pulz in iz kalorij v hitrost). Če hočemo preklopiti na nov program, najprej odstranimo magnetni ključ in ga ponovno vtaknemo.
Poleg konzole dobimo tudi pas za merjenje pulza. Ta je plastičen in je v primerjavi s Polarjevim slabše kvalitete, kar se pozna pri zapenjanju pasu. Na začetku so bile preglavice s pasom, ker je po 20 minutah teka pas začel meriti upad pulza, to pa je delalo preglavice v HRC programu - temu se je utrgalo in hitrost se je avtomatično začela poviševati, ko bi se morala zmanjševati. Isto se je dogajalo s Polarjem pasov in šele kasneje se je ugotovil problem: pas ni bil dobro zategnjen.
PROGRAMI
Najbolj preprost je ročni program P1, kjer sami sproti nastavljamo hitrost in naklon. Programi P2 do P10 so prednastavljeni, kjer vsak kvadratek na sliki (na računalniški konzoli) predstavlja 1/12 časa (če nič ne nastavimo, traja program 24 minut oz. 2 minuti za vsako kolono oz. segment - največja nastavitev je 99 minut), hitrosti pa so sledeče: prvi kvadratek je 1km/h, drugi 3, ... do zadnjega kvadratka, ki predstavlja 13km/h. V resnici so te programi zelo nerealni in praktično neuporabni.
Na podoben način lahko sprogramiramo dva uporabniška programa. Tako imamo lahko svoje hitrosti v vseh dvanajstih časovnih segmentih. Ta dva programa bi bila odlična, če bi jih lahko nastavljali na dolžino in ne na časovne odseke. Manjka tudi programiranje naklona.
Zelo zanimiv je HRC program (Heart Rate Control), kjer računalnik prilagaja hitrost, tako da je le-ta znotraj določene vrednosti našega pulza. To je zelo dobro, ker lahko s tem treniramo v določenem področju (aerobnem), kot so: fat-burning (kurimo maščobe), cardio (izboljšujemo srce in pljuča ter nižamo krvni pritisk) ali power. Pulze seveda določimo po dani lestvici (220 - starost, ter procent te razlike oz. z razpredelnico na konzoli) ali pa s Conconijevim testom, ki je natančnejši. Dodatna prednost tega programa je tudi ta, da se trening začne s hitrostjo 1km/h in povečuje za 0,5km/h vsakih 20 sekund (zelo dobro za ogrevanje), nato ohranja pulz na 20-sekundnem intervalu, v zadnjem delu (zadnja 1/6 vadbe) pa se hitrost razpolovi in na zadnji 1/12 še enkrat, tako da končamo delno ohlajeni. Slabost tega progama je pa ta, da se spreminja samo hitrost, medtem ko moramo naklon spreminjati ročno. Za razliko od določenih stez pa v tem programu (zahvaljujoč počasnemu ogrevanju) Energeticsu ni potrebno dajati varnostnih priporočil, da naj se steza v tem načinu zažene brez tekača na njej, ker bi se zaradi prenizkega pulza lahko stezi utrgalo.
V HRC programu lahko tekač tudi nabije hitrost na npr. 13km/h, ki se nato zaradi prevelikega pulza začne zmanjševati za 0,5km/h vsakih 20 sekund. To tekaču omogoča kratke anaerobične vaje, ki pa za razliko od teka v naravi silijo v hitri tek vsaj nekaj minut, medtem ko bi verjetno v naravi odnehali že po eni minuti. Prav tako zaradi visoke tolerance +/-5 pulzov steza ne povišuje hitrosti tako kmalu, zato lahko tekač sam to naredi ročno in se s tem spodbuja k malenkost hitrejši vadbi.
DELOVANJE
Steza je najbolj obremenjena, ko se zažene s tekačem na njej ali ko pri hitrem teku sunkovito nabijamo nogo v sprednjem delu steze s silo nasprotujočo si gibanju steze. V prvem primeru opazimo, da se pri sprožitvi steze le-ta malo pomatra, preden se steza zares premakne, toda ko je ta v teku s hitrostjo 0,8km/h (minimalna hitrost, ki je pri vseh stezah definirana kot pol milje na uro), je sila za premik traku že manjša in motor lahko to opravlja s svojima dvema konjema brez muk.
Ker so tekačevi doskoki vedno sunkoviti (lahko bi jih smatrali kot nekakšne pulze povečane teže na stezi), te tudi dodatno bremenijo motor, zato je pomemben tudi podatek, koliko moči lahko steza pokaže na kratke trenutke (Power Run 1750 gre lahko do 3 konje). Večja je moč, lažje bo delovala mašina, manj bo obremenjena in dlje bo trajala. V primeru, da tekač teče s hitrostjo 10km/h, kar je 63% polne hitrosti, s težo 82kg pri maksimalnih 135-kilski obremenitvi, kar je 61% maksimalne teže, in naklonom 2% (to je naklon, ki nam simulira primankljaj zračnega upora v naravi), potem bi moral stroj delovati s približno 39% obremenitvijo (naklon tu ni bil upoštevan, sigurno pa to številko še malo poveča), taka obremenitev pa tudi podaljša življensko dobo motorja.
Glasnost motorja ni moteča. Pri 10km/h ne povzroča velikega hrupa in se sliši kot nekakšen hišni sesalec, ki deluje na 40% moči, medtem ko se pri največji hitrosti že bliža polni glasnosti sesalca, kar pa še zdaleč ni dovolj, da bi moralo motiti sosede v drugih nadstropjih, zato pa zvok predira v sosednje sobe. Večji problem so trki nog na stezi, ki povzročajo celo blage tresljaje na tleh (čutijo se tudi na kavču, 2m stran od steze) in verjetno bolj prodirajo v nižje nadstropje in povzročajo motnje (tudi frekvenca zvoka, ki jo oddajajo stopala, je nižja), toda preverjeno sosedje eno nadstropje nižje ali višje tega ne slišijo.
Steza je občasno za kratek čas tudi zacvilila *, kakor da ne bi bila dobro naoljena pri hitrostih večjih od 8km/h. Posumil sem, da je problem v tem, da steza ni bila dobro tovarniško podmazana, a nekaj kapljic olja to cviljenje ni čisto odpravilo. Pri glasni glasbi to niti ni problematično, a se bo po potrebi verjetno uporabila garancija (eden od uradnih serviserjev je tudi v Grosuplju). Drugače je treba mazati kar na vsake 3 mesece pri normalni obremenitvi. Podmazevanje je zelo pomemben proces v življenju tekalne steze, saj dobro vzdrževana cenejša steza lahko zdrži mnogo več kot zanemarjena, a dražja. Po vsakem podmazovanju steza na tleh pušča prah, ki je verjetno stranski produkt silikonskega mazila.
Prednost tekalne steze je tudi v tem, da poleg hitrega teka in trimčkanja omogoča tudi simulacijo hribolazenja pri največ 15% naklonu in pri hitrosti med 4 in 6 km/h. Pol ure takega delovanja že lahko oponaša pohod na Šmarno goro. Pri teku zaradi elastičnega traku (elastomera) steza sili tekača v pravilno korakanje, tako da pri večji utrujenosti ne pusti nizko drsati nog ob stezi.
Da bi nekako nevtralizirali vpliv temperature, lahko pred tekom za pol ure z odprtim oknom neogrevano sobo ohladimo na zunanjo temperaturo (zimski čas je tu idealen), ki jo potem tudi poskušamo nekako držati. Z dobro znižano temperaturo lahko bolje preživljamo napore v zaprtem prostoru.
Ob koncu teka se priporoča, da se hitrost zadnjo minuto zniža na 1km/h, ker se tekaču ob ustavitvi programa za trenutek lahko zavrti v glavi in dobi občutek, kot da bi ga najraje potegnilo naprej.
ZAKLJUČEK
Power Run 1750 je odlična steza, če gledamo, kaj ponuja za to ceno. Mnogo dražje steze ne nudijo dosti več za dvojno ali celo trojno ceno, pri cenejših pa se že čuti moč varčevanja na komponentah in tehničnih rešitvah - kar pa lahko vodi do raznih okvar. Razen občasnega cviljenja * se je izkazala za zelo dobro, brez kakršnikolih problemov v kolenu tudi po uri neprestanega teka. Toda šele čas bo pokazal, kako dobra je znamka Energetics. Držim pesti...
* Kasneje se je izkazalo, da cviljenje povzroča drsanje superge ob elastičnem traku. Pravilno dvigovanje noge je cviljenje odpravilo. Delno pa je kriv tudi 2% nagib, ki zahteva višje dvigovanje noge kot v naravi.
Nazadnje spremenil javaman, dne 18 Dec 2006, 20:14, skupaj popravljeno 4 krat.
