- 21 Dec 2006, 11:32
#80171
Kaj pa je bilo to včeraj? Polna luna?
Meni se je tudi zgodilo doživetje s psom.
Zvečer. Tečem skozi naše osvetljeno naselje, toplo oblečena. Imam tople debele volnene rokavice. Pikajo me v roke, ampak grejejo. Odkar sem jih na prevroče oprala mi niso več prevelike, komaj jih še nekako nategnem na roke. Na glavi imam Hervisovo lučko za 990 sit, ki mi dela samo še na utripanje.
Ob cesti zagledam dve postavi, kako se pogovarjata, malo naprej spuščen večji pes. Brezglavo leta gor in dol.
Jaz lepo tečem, diham enakomerno, opazujem psa in upam, da bosta osebi nehali čvekati in me opazili. Na glas ju pozdravim.
No, pes me je tudi slišal in prišel pozdravit. Ves vesel in srečen (ne poznam pasme, mislim, da je bil Seter-če sploh obstaja, velikost nemškega ovčarja, rdečerjav, povešena ušesa, dolg nos) je tekal okoli mene, vedno bliže in bliže, tako da sem se ustavila. Nič hudega mi ni hotel, gledal me je neumno, kot bi se hotel igrati. Ni bil videti hud, prav prijazen pa tudi ne. Potem sem tekla naprej, pes pa z mano. Ni vedel, kaj bi. A bi bil prijazen ali raje malo hud. Potem sem ugotovila, da je to zaradi lučke, verjetno.
No, lastnica je potem le padla iz transa in ga začela klicati. Kuža se je pa odločil, da bo šel kar z mano. In sva šla.
Dokler ni začela še lastnica teči za nama. Pa smo bili trije. No, potem sem jo zaslišala kako kriči, počakajte. No, pa sem. Kuža me je kar stežka zapustil, ga je morala ves čas držati in odvleči proti domu. Je rekla, da so mu lučke všeč.
Nadaljevanje teka je bilo v redu, ker je blo zelo temno sem upala, da iz teme ne skoči kakšen slabše razpoložen pes. Pa ni.
Je bilo pa kar mrzlo včeraj, po nogah sem dobila skoraj ozebline.
Meni se je tudi zgodilo doživetje s psom.
Zvečer. Tečem skozi naše osvetljeno naselje, toplo oblečena. Imam tople debele volnene rokavice. Pikajo me v roke, ampak grejejo. Odkar sem jih na prevroče oprala mi niso več prevelike, komaj jih še nekako nategnem na roke. Na glavi imam Hervisovo lučko za 990 sit, ki mi dela samo še na utripanje.
Ob cesti zagledam dve postavi, kako se pogovarjata, malo naprej spuščen večji pes. Brezglavo leta gor in dol.
Jaz lepo tečem, diham enakomerno, opazujem psa in upam, da bosta osebi nehali čvekati in me opazili. Na glas ju pozdravim.
No, pes me je tudi slišal in prišel pozdravit. Ves vesel in srečen (ne poznam pasme, mislim, da je bil Seter-če sploh obstaja, velikost nemškega ovčarja, rdečerjav, povešena ušesa, dolg nos) je tekal okoli mene, vedno bliže in bliže, tako da sem se ustavila. Nič hudega mi ni hotel, gledal me je neumno, kot bi se hotel igrati. Ni bil videti hud, prav prijazen pa tudi ne. Potem sem tekla naprej, pes pa z mano. Ni vedel, kaj bi. A bi bil prijazen ali raje malo hud. Potem sem ugotovila, da je to zaradi lučke, verjetno.
No, lastnica je potem le padla iz transa in ga začela klicati. Kuža se je pa odločil, da bo šel kar z mano. In sva šla.
Dokler ni začela še lastnica teči za nama. Pa smo bili trije. No, potem sem jo zaslišala kako kriči, počakajte. No, pa sem. Kuža me je kar stežka zapustil, ga je morala ves čas držati in odvleči proti domu. Je rekla, da so mu lučke všeč.
Nadaljevanje teka je bilo v redu, ker je blo zelo temno sem upala, da iz teme ne skoči kakšen slabše razpoložen pes. Pa ni.
Je bilo pa kar mrzlo včeraj, po nogah sem dobila skoraj ozebline.
.
. Me pa danes predel, kjer se me je privoščil, kar lepo boli 
.
Tema kot iz roga in ko sem takole tekel je kar naenkrat ''padla'' mimo mene tekačica in to brez lučke! Jaz sem se milo rečeno močno ustrašil - ni mi pa niti približno jasno kako lahko po taki temi teče kdo brez lučke? in to še ženska... 
...strašim lučkasto civilizirane tekače in spravljam ob živce najboljše prijatelje na štirih nogah...
Pa sm si reku, če mi je pa ON zgoraj zrihtal luč pa ne morem ostati doma. 
Mal me je sicer grizlo v ušesa, ker nisem vzel traku vendar se je splačalo. 
Skratka enkratno...
