Pri teku je res dostikrat tako, da je skozi poškodbo najbolje odteči. Tudi sam imam po dolgih pavzah veliko problemv s poškodbami kot so vnetje pokostnice, tetiv ob gležnjih in kolkih. Vendar iz izkušenj vem, da je pri takih rečej najbolje vztrajati in telo se utrdi.
No, pri nekaterih ni tako. Vnetje pogačice očitno ni poškodba, ki bi se s tekom utrdila. Treba bo sanirati in začeti znova. Vendar z manj in bolj postopnimi treningi.
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 17 Mar 2007, 21:23
#85754
Huh, sosed, nič ti nisem fouš, gledam pa na te reči zelo drugače.
Seveda tek postane odvisnost - ampak po mojem je dobro narediti neko hierarhijo pri odvisnostih in se jih reševati postopoma (ali pa nikoli). Sam sem z redno rekreacijo nadomestil izpad pri tobaku in kasneje še pri alkoholu... in sem zelo zadovoljen odvisnik. Tudi kako o krizi srednjih let slišim - in, hej, prav briga me, da pa se počutim petkrat bolje kot pred desetimi leti, je pa itak logično.
Da se ljudje na zrela leta zaženemo v kaj... je dokaj logično, tek (in morda tudi kolo) je dokaj razumna izbira. Ampak če pogledaš, koliko ljudem je prav tek OPAZNO poboljšal kakovost življenja, jim dal zalet na drugih področjih... potem je par kripeljnov majhen davek.
Seveda tek postane odvisnost - ampak po mojem je dobro narediti neko hierarhijo pri odvisnostih in se jih reševati postopoma (ali pa nikoli). Sam sem z redno rekreacijo nadomestil izpad pri tobaku in kasneje še pri alkoholu... in sem zelo zadovoljen odvisnik. Tudi kako o krizi srednjih let slišim - in, hej, prav briga me, da pa se počutim petkrat bolje kot pred desetimi leti, je pa itak logično.
Da se ljudje na zrela leta zaženemo v kaj... je dokaj logično, tek (in morda tudi kolo) je dokaj razumna izbira. Ampak če pogledaš, koliko ljudem je prav tek OPAZNO poboljšal kakovost življenja, jim dal zalet na drugih področjih... potem je par kripeljnov majhen davek.
- 18 Mar 2007, 13:06
#85762
...saj res ne vem kaj je najpametneje...ampak zaradi bolečine v mečih sem prekinil s tekom od srede decembra do konca januarja...(vmes malo fitnesa, pa sobno kolo...na žalost imam odpor do bazenov, tako da plavanja nisem prakticiral)...no februarja je bilo kot bi začel čisto od začetka, kljub lanskoletnemu polletnemu trudu...
...sedaj se ne vdam, samo malo bolj previdno doziram...če se ne počutim dobro, ali če čutim trdo mišico je moj tek čisti sprehod
včeraj sem za 7 km porabil skoraj eno uro...zaradi takega počutja sem tudi danes šprical "Povežimo soline", kjer sem si želel odteči svoj prvi uradni tek...
...pa drugič...
jelena napisal/-a:Perpetruum; popolnoma laično mnenje, ampak bolečina v golenski mišici ima sigurno nekje vzrok, dvomim da se bo vdala tvoji trmi
LP Jelena
...saj res ne vem kaj je najpametneje...ampak zaradi bolečine v mečih sem prekinil s tekom od srede decembra do konca januarja...(vmes malo fitnesa, pa sobno kolo...na žalost imam odpor do bazenov, tako da plavanja nisem prakticiral)...no februarja je bilo kot bi začel čisto od začetka, kljub lanskoletnemu polletnemu trudu...
...sedaj se ne vdam, samo malo bolj previdno doziram...če se ne počutim dobro, ali če čutim trdo mišico je moj tek čisti sprehod
včeraj sem za 7 km porabil skoraj eno uro...zaradi takega počutja sem tudi danes šprical "Povežimo soline", kjer sem si želel odteči svoj prvi uradni tek...
...pa drugič...
- 19 Mar 2007, 09:24
#85833
Sosed - lepo te prosim, naroči se pri dr. Borisovu.
Sedaj je idealen čas, namreč, ko imaš terapijo ne smeš športat, da se vzpostavi novo sorazmerje v telesu.
Sigurno ti bo pomagal, kar nekaj ljudi poznam (od poškodb hrbtenice, kolen ...)
http://borisov-vladimir.com/nasveti_vaj ... i_vaje.htm
tel. 01 569 21 91
Želim ti čimprejšnje okrevanje!
Sedaj je idealen čas, namreč, ko imaš terapijo ne smeš športat, da se vzpostavi novo sorazmerje v telesu.
Sigurno ti bo pomagal, kar nekaj ljudi poznam (od poškodb hrbtenice, kolen ...)
http://borisov-vladimir.com/nasveti_vaj ... i_vaje.htm
tel. 01 569 21 91
Želim ti čimprejšnje okrevanje!
- 04 Apr 2007, 12:11
#87434
Ko sem bila sama pred letom v podobni situaciji, so me kolegi s tega foruma zelo dobro preusmerili. Stvar je treba vzeti s pozitivne strani. 
In sicer vzemi poškodbo za pozitivno opozorilo, da nekaj nisi dobro delal. Da si bodisi enostransko treniral samo en sklop mišic, pretiraval,... In še imaš možnost dobro športat.
Mogoče le drugače. In raznoliko- več drugih športov, ki si jih do zdaj podcenjeval.
Jaz sem morala svojo 15 letno tekaško kariero obesiti na klin in 100% odnehat, če sem hotela sebi dobro. Ko vidiš reveže stare komaj 50 let na ortopedski bolnici, ki se ne morejo premikat, jokajo od bolečin (kolen, hrbtenice,...) se zamisliš.
Kaj delaš
A se imam sploh kaj rada
A moram res zdaj preteči še ta maraton, potem bo pa že kako Kako
Ne strinjam se z ljudmi, ki pravijo, da lahko stvar odmisliš in je potem vse dobro.
To odrivanje bolečine pozna vsak malo bolj vztrajen rekreativec, je pa vprašanje kdaj je situacija dolgoročno samodestruktivna.
Zdaj sem z veseljem ugotovila, da me plavanje ravno tako izčrpa. Sicer plavam v istem stilu kot sem tekla (običajno do konca zmožnosti, če gužva v bazenu to omogoča). In spet se moram opominjat, da umirim ritem.
Isto se mi dogaja na kolesu.
A zdravstveno stanje je bilo dosti v redu, dokler si nisem na badmintonu po nesreči zvila gleženje in....
Zdaj pametujem o zmernosti v športu in poslušanju samega sebe in tem, da se začnimo že enkrat imet radi in tako tudi športajmo!!!
In sicer vzemi poškodbo za pozitivno opozorilo, da nekaj nisi dobro delal. Da si bodisi enostransko treniral samo en sklop mišic, pretiraval,... In še imaš možnost dobro športat.
Mogoče le drugače. In raznoliko- več drugih športov, ki si jih do zdaj podcenjeval.
Jaz sem morala svojo 15 letno tekaško kariero obesiti na klin in 100% odnehat, če sem hotela sebi dobro. Ko vidiš reveže stare komaj 50 let na ortopedski bolnici, ki se ne morejo premikat, jokajo od bolečin (kolen, hrbtenice,...) se zamisliš.
Kaj delaš
A se imam sploh kaj rada
A moram res zdaj preteči še ta maraton, potem bo pa že kako
Kako
Ne strinjam se z ljudmi, ki pravijo, da lahko stvar odmisliš in je potem vse dobro.
To odrivanje bolečine pozna vsak malo bolj vztrajen rekreativec, je pa vprašanje kdaj je situacija dolgoročno samodestruktivna.
Zdaj sem z veseljem ugotovila, da me plavanje ravno tako izčrpa. Sicer plavam v istem stilu kot sem tekla (običajno do konca zmožnosti, če gužva v bazenu to omogoča). In spet se moram opominjat, da umirim ritem.
Isto se mi dogaja na kolesu.
A zdravstveno stanje je bilo dosti v redu, dokler si nisem na badmintonu po nesreči zvila gleženje in....
Zdaj pametujem o zmernosti v športu in poslušanju samega sebe in tem, da se začnimo že enkrat imet radi in tako tudi športajmo!!!
- 04 Apr 2007, 12:23
#87435
LP
Pred dvema letoma sem sam doživel podobno. Toliko planov, ki so se po 12 urah Kališča pričeli oddaljevati. Staknil sem neko poškodbo, ki mi je onemogočala tek. Komaj sem pretekel 28km Trojke, bolečine niso več popustile. Potem sem pa sedel na kolo in delal lepe kolesarske kilometre. Zanimivo, bolečine so izginile, v jeseni sem spet tekel.
S sreči je tako, da nismo odvisniki od teka, pač pa odvisniki od aktivnosti. Aktivnost pa je vendarle več in ni vredno vreči puške v koruzo. Čas zaceli rane, ki si jih povzročimo po neumnem.
Želim ti čimprejšnje okrevanje!
Tadej
Pred dvema letoma sem sam doživel podobno. Toliko planov, ki so se po 12 urah Kališča pričeli oddaljevati. Staknil sem neko poškodbo, ki mi je onemogočala tek. Komaj sem pretekel 28km Trojke, bolečine niso več popustile. Potem sem pa sedel na kolo in delal lepe kolesarske kilometre. Zanimivo, bolečine so izginile, v jeseni sem spet tekel.
S sreči je tako, da nismo odvisniki od teka, pač pa odvisniki od aktivnosti. Aktivnost pa je vendarle več in ni vredno vreči puške v koruzo. Čas zaceli rane, ki si jih povzročimo po neumnem.
Želim ti čimprejšnje okrevanje!
Tadej
Pot je cilj!
- 04 Apr 2007, 14:47
#87458
Jaz pa ravnokar počasi okrevam po vnetju prirastišč. Vedno sem se spraševal, kaj sem delal narobe, kje sem pretiraval, da sem staknil kaj takega.
Po slabem letu počivanja, pa sem ugotovil, na ni bistvo v vzroku poškodbe, ampak v vzroku vzroka. Vse nas žene neka tekmovalnost, največkrat s samim seboj. Najprej si želiš izboljšati svoj najboljši čas, naslednjič pa že kar preteči dvakrat daljšo razdaljo, kot si jo v življenju kdajkoli.
Imam občutek, da si poškodbe (morda tudi bolezni) nakopljemo zato, da nas malo ustavijo, ko rinemo in rinemo, včasih tudi slepo in z glavo skozi zid, se ozremo nad svojim početjem in ugotovimo tisti PRAVI izvorni zakaj. Kaj nas žene? Je to naš lasten ego ki nas itak vedno pripelje v same težave, ali pa nas žene ljubezen do gibanja, uživanja v naravi, druženja, sprostitve ... številke namreč pri tem niso pomembne.
Šele ko ugotoviš bistvo, lahko brez skrbi nadaljuješ in šele takrat si lahko prepričan, da delaš prav.
Žal sem to spoznal šele po poškodbi, ampak mogoče pa drugače sploh ne bi.
Po slabem letu počivanja, pa sem ugotovil, na ni bistvo v vzroku poškodbe, ampak v vzroku vzroka. Vse nas žene neka tekmovalnost, največkrat s samim seboj. Najprej si želiš izboljšati svoj najboljši čas, naslednjič pa že kar preteči dvakrat daljšo razdaljo, kot si jo v življenju kdajkoli.
Imam občutek, da si poškodbe (morda tudi bolezni) nakopljemo zato, da nas malo ustavijo, ko rinemo in rinemo, včasih tudi slepo in z glavo skozi zid, se ozremo nad svojim početjem in ugotovimo tisti PRAVI izvorni zakaj. Kaj nas žene? Je to naš lasten ego ki nas itak vedno pripelje v same težave, ali pa nas žene ljubezen do gibanja, uživanja v naravi, druženja, sprostitve ... številke namreč pri tem niso pomembne.
Šele ko ugotoviš bistvo, lahko brez skrbi nadaljuješ in šele takrat si lahko prepričan, da delaš prav.
Žal sem to spoznal šele po poškodbi, ampak mogoče pa drugače sploh ne bi.
- 04 Apr 2007, 15:37
#87467
Good point.
Èe si lahko dovolim malo zvisene distanciranosti bi rekel ob branju tega:
poškodba se je oèitno zgodila z namenom.
Namrec spoznanje bo kar koristno v naslednjem ciklu.
Pero napisal/-a:Jaz pa ravnokar poèasi okrevam po vnetju prirastišè. Vedno sem se spraševal, kaj sem delal narobe, kje sem pretiraval, da sem staknil kaj takega.
Po slabem letu poèivanja, pa sem ugotovil, na ni bistvo v vzroku poškodbe, ampak v vzroku vzroka. Vse nas žene neka tekmovalnost, najveèkrat s samim seboj. Najprej si želiš izboljšati svoj najboljši èas, naslednjiè pa že kar preteèi dvakrat daljšo razdaljo, kot si jo v življenju kdajkoli.
Imam obèutek, da si poškodbe (morda tudi bolezni) nakopljemo zato, da nas malo ustavijo, ko rinemo in rinemo, vèasih tudi slepo in z glavo skozi zid, se ozremo nad svojim poèetjem in ugotovimo tisti PRAVI izvorni zakaj. Kaj nas žene? Je to naš lasten ego ki nas itak vedno pripelje v same težave, ali pa nas žene ljubezen do gibanja, uživanja v naravi, druženja, sprostitve ... številke namreè pri tem niso pomembne.
Šele ko ugotoviš bistvo, lahko brez skrbi nadaljuješ in šele takrat si lahko preprièan, da delaš prav.
Žal sem to spoznal šele po poškodbi, ampak mogoèe pa drugaèe sploh ne bi.
Good point.
Èe si lahko dovolim malo zvisene distanciranosti bi rekel ob branju tega:
poškodba se je oèitno zgodila z namenom.
Namrec spoznanje bo kar koristno v naslednjem ciklu.
- 12 Apr 2007, 11:19
#88198
Pozdravljeni!
Pred dvema dnevoma mi je dohtarca (za športne poškodbe) povedala, da moram začeti drugače razmišljati. 
Najprej nisem vedela zakaj gre, na kaj misli, potem pa mi je postalo jasno kaj mi hoče s tem povedati - da moram nehati s tekom.
Poškodba kolena, nekaj s sklepom, sej je nisem čisto dobro zastopla, k sem bila čist v šoku, k mi je začela govort kaj je narobe.
V glavnem je bil 10.04.2007 žalosten dan.
Vprašanje ali sploh bom lahko še kdaj tekla. To dohtarce sploh nisem upala vprašat. Samo glede na to, kako mi je naštevala vse druge športe in odsvetovala Radence, slabo kaže. Pa še besed " v prihodnosti", "lahko" in "tek" ni omenjala v istem stavku.
Zdej pa na rolerje, kolo, in v hrib, na tek moram pa za en čas pozabiti.
en lep tekaški pozdrav
Jana
Pred dvema dnevoma mi je dohtarca (za športne poškodbe) povedala, da moram začeti drugače razmišljati.
Najprej nisem vedela zakaj gre, na kaj misli, potem pa mi je postalo jasno kaj mi hoče s tem povedati - da moram nehati s tekom.
Poškodba kolena, nekaj s sklepom, sej je nisem čisto dobro zastopla, k sem bila čist v šoku, k mi je začela govort kaj je narobe.
V glavnem je bil 10.04.2007 žalosten dan.
Vprašanje ali sploh bom lahko še kdaj tekla. To dohtarce sploh nisem upala vprašat. Samo glede na to, kako mi je naštevala vse druge športe in odsvetovala Radence, slabo kaže. Pa še besed " v prihodnosti", "lahko" in "tek" ni omenjala v istem stavku.
Zdej pa na rolerje, kolo, in v hrib, na tek moram pa za en čas pozabiti.
en lep tekaški pozdrav
Jana
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA