Wega napisal/-a:O, hvala za komentar! Pulzmeter sem sicer kupil ampak je neka poceni varjanta, ki mi nakoncu izpiše max utrip 230, recimo, in potem ne vem niti koliko je bil v resnici povprečni. Je pa toliko, da vmes malo pošpegam gor in vidim, recimo, da spet lenarim. Najbolj mi paše nekje okrog 160, kar je več je sicer naporno ampak napredek je pač viden samo takrat.
Kar se dihanja in štetja tiče, hvala. Sem mislil, da sem malo premaknjen. Ne morem pa prešaltati na drug ritem kot 2/2. KAkorkoli hitro že tečem je to to. Edino, da vdih ali izdih traja dlje oz globje ali manj oz. plitvo.
Ah, a res pišem 6,77 minut? o ti smotko. Grem takoj popravit.
Heh, VSAK pulzmeter lahko napiše max 230, ker vmes izgublja signal, ali pa ga potem najde preveč. Ti skoki so kratkotrajni, tako da je povprečni pulz še vedno zadovoljivo zanesljiv.
Še nekaj o tempu: če imaš pulz 160 in ti to ustreza, pri tem tempu podaljšuj pretečeno razdaljo. Če pospešiš, preideš preko kolena in tvoja poraba energije postane nelinearno povezana s hitrostjo. Pomeni, da kuriš bistveno več kJ za vsako dodatno sekundo na km, kot prej. Ti pospeški so pomembni za pridobivanje hitrosti (kot del nadgradnje treningov), a le za omejeno razdaljo - recimo kak km ali dva, vsaj dokler res pri 160 dihaš 2/2. Predlagam tudi, da mogoče spustiš tempo toliko, da lahko preideš na 3/3, kar ti bo dalo dodaten prostor za pospeševanje. (pomaga tudi tek s praznim želodcem - ne lačen - ker se tako lahko pljuča neovirano širijo)
Kolikor sem videl, te mikajo klanci, torej imaš pred sabo dvojno dilemo - ali uživat in šponat v klanec, ali se ga lotit bolj znanstveno (=po pameti). S počasnim prirastkom razdalje in hitrosti boš laže prišel do večje razdalje in preoblikoval telo v več mišic, manj ostalega (česar ti tehtnica ne bo pokazala).
@Vreme, Wega: katera razdalja je še fiziološka?
Naše telo je narejeno tako, da želi čim bolj sedet pred televizorjem in se basat s čipsom in pivom. Sklepi in ostalo je narejeno tako, da nam kar dobro služi, tudi če malo hodimo okoli. Če se spravimo tečt, pretežki kot smo, in to celo daljše razdalje, s po 80+ km na teden, je to dolgoročno lahko škodljivo za sklepe. Je sicer dobro za žilni sistem, našo dušo, mišice in ljudi okoli nas, definitivno pa izrablja naše telo bolj, kot si predstavljamo. Koliko, je težko reči, saj je to odvisno od posameznika, štartne točke, let, zgodovine, genov, in neusmiljenosti do telesa. Podobno kot z mobilci, za katere sumimo, da niso preveč dobri blizu možganov, a kaj, ko se sicer slabo sliši.
Rezime? Še vedno tečem. Vsem (saniranim) poškodbam navkljub.
Pain is temporary, glory is forever.
Pajade
Lep let, Pegaz

Lep let, Pegaz

Ahhh, I feel very Goladic today!