- 23 Apr 2007, 22:36
#89117
Tae, moram ti povedat, da iz tvojega posta nisem razbral, da bi se smilil nekomu. Občutil sem ga kot neko izpoved. Tudi moj post ni bil namenjen temu, da bi dajal vtis, da bi ti hotel kaj filozofirat. Gre nekako takole: seme vzklije, ko se za to potrebni pogoji pokrijejo. Torej, prebral sem tvoj post, potem grem tečt in mal premišljujem o tvojem postu in vidim tistega invalida in se mi utrne misel, ter to napišem na forum.
Torej, hotel sem samo podati svoje mnenje, kako smo včasih po ujemanju raznih dogodkov lahko srečni ali nesrečni, oziroma kako lahko gledamo isto stvar z različnimi očmi. Primer: Bojan Križaj - zakaj on, tudi ni dobil medalje - je bil na nekih olimpijskih igrah za borih nekaj stotink oddaljen od medalje. Takrat so to še v cm pretvorili in bilo je grozno, vsem nam hudo. Takrat smo se mi zdi živeli za ta šport, ulice so bile prazne, ko so naši nastopal. No kakorkoli, ker je zmanjkalo nekaj stotink, smo vsi ustnice grizli, a ni mogel biti malo hitrejši. Če pa bi zaostal recimo 40 stotink, bi pa rekli super 4. mesto, čeprav potem pa, joj kako škoda da ni medalje, če je bronasta, kolk škoda da ni srebrna, pa potem zlata, pa potem dve, pa zakaj ne tri,...Kje je konec te igre?
No gre zato, da mislim, da ljudje preveč iščemo srečo od zunaj, v resnici pa jo imamo v sebi. saj da ne boš misli, tudi jaz sem si zadal na 11. LM polmaraton tečt pod dvema urama (vidiš kako sem še daleč do tvojih rezultatov, verjetno jih ne bom nikoli dosegel). Davek neizkušenosti sem plačal z mukami na teku in rezultatom daleč pod dvema urama ( 2:12). Najprej sem bil seveda zelo jezen, ko pa sem preštel pretečene km v zadnjem letu in nato še v zadnjem tromesečju, sem si pa rekel, butec kako si si upal sploh iti tečt tako razdaljo s tako malo treninga. In rekel sem si s takim treningom ne grem več na take tekme in me je pdžgalo da sem se bolj sistematično lotil treninga in MKM sem že popravil rezultat.
Torej, moje mnenje je, da te samo nekoliko jezi splet dogodkov na tekmi in potem tvoja reakcija na vse to. Torej še enkrat, nisem začutil to kot smiljenje, ampak kot v nekem trenutku jezo, ki pa jo po mojem lahko elegantno spremeniš v motivacijo in samo še napreduješ. Sam ne pa pretiravat za vsako ceno in potem trpet poškodbe - škoda nas je. Je pa res tek super stvar, ker res lahko v sebi napreduješ. Kot vidim te zanima tudi joga - torej ti je verjetno to od tam kar dobro poznano. Sicer pa tvoji časi so zelo dobri, mnogi jih nikoli ne bomo dosegli.
Ajde hrabro naprej - saj veš kaj pravijo - što ne ubija jača. Tae pa brez zamere, nič slabega nisem mislil samo dobro. Drži se.
LP