Najbolj aktivni uporabniki
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
i na 
i na 
i tako redom... Video sam fotke i moram priznati da su fenomenalne. Stvarno su super.
- 29 Apr 2007, 10:15
#89498
hojla, Beograđani. na TFUM lestvico sem dodal vaše maratonske točke - čestitam 
- 30 Apr 2007, 10:42
#89550
Dragi moji,
Ne bom rekel, da so moji predhodniki vse povedali. Sploh niso povedali vsega. Imeli smo se super strašno, po dolgem času sem se spet enkrat precijazil daleč z busom, ne da bi mi bilo sploh enkrat dolgčas.
Za dogajanje na busu je poskrbel nenadmašivi BoF, ki je takole strašil male otroke z izmeničnimi vzkliki "Karte na pregled!", "Skidaj gaće!", "Krtek, a si ti crknu?" in podobno.
Alja je zmagala potem, ko je slekla praktično vse prave moške na busu, in dobila original prešvicano majco od Mravljeta iz Badwaterja. In potem smo družno zapeli:
"Sneeeee-guljka nam je hlače slekla,
zdaj nas zebe prav močno,
nage ritke skup tiščimo
da se mal ogrejemo!"
Aha, sej res: tekli smo prav fajn, meli smo krasno navijaško ekipo, ki je zbujala precej nevoščljivosti med ostalimi tekači ("Ej, Janezu, a ti STVARNO imš puno navijačica!"
Prvi del teka sva tempo delila z Vanjo, ki je po razcepu odbezljala na tadolgo. Sam sem po fotofinišu razturil enega ubozca, ki ni vedel, kaj ga je doletelo. Heh, golada šprint se obrestuje, Herr Slovon von Otto!
Alja, fotke so krasne - še posebej portreti!
Ocena: zelo dobro organizirano in pripravljeno (Gašper + spremljevalka sta se potrudila, da je vse teklo, kot bi moralo). Motivacija ekipe na višku, zabava enkratna.
Drugo leto gremo spet!!!
Lep let, Pegaz
Ne bom rekel, da so moji predhodniki vse povedali. Sploh niso povedali vsega. Imeli smo se super strašno, po dolgem času sem se spet enkrat precijazil daleč z busom, ne da bi mi bilo sploh enkrat dolgčas.
Za dogajanje na busu je poskrbel nenadmašivi BoF, ki je takole strašil male otroke z izmeničnimi vzkliki "Karte na pregled!", "Skidaj gaće!", "Krtek, a si ti crknu?" in podobno.
Alja je zmagala potem, ko je slekla praktično vse prave moške na busu, in dobila original prešvicano majco od Mravljeta iz Badwaterja. In potem smo družno zapeli:
"Sneeeee-guljka nam je hlače slekla,
zdaj nas zebe prav močno,
nage ritke skup tiščimo
da se mal ogrejemo!"
Aha, sej res: tekli smo prav fajn, meli smo krasno navijaško ekipo, ki je zbujala precej nevoščljivosti med ostalimi tekači ("Ej, Janezu, a ti STVARNO imš puno navijačica!"
Prvi del teka sva tempo delila z Vanjo, ki je po razcepu odbezljala na tadolgo. Sam sem po fotofinišu razturil enega ubozca, ki ni vedel, kaj ga je doletelo. Heh, golada šprint se obrestuje, Herr Slovon von Otto!
še1PR napisal/-a:No tudi meni je uspelo naložiti fotke:
Alja, fotke so krasne - še posebej portreti!
Ocena: zelo dobro organizirano in pripravljeno (Gašper + spremljevalka sta se potrudila, da je vse teklo, kot bi moralo). Motivacija ekipe na višku, zabava enkratna.
Drugo leto gremo spet!!!
Lep let, Pegaz
Lep let, Pegaz
Ahhh, I feel very Goladic today!
Ahhh, I feel very Goladic today!
- 18 Maj 2007, 14:17
#91400
Hojla,
no, koncno sem se tudi jaz malo priklopila na tole net kablovje in s precejsnjim casovnim zamikom se en pogled na Bg maraton: tokrat z malo manj maratonske strani.
V glavnem je bil zame tale Beograd prvic in sploh zares prvi obisk v Srbiji. O maratonskih in polmaratonskih obcutkih zal ne morem nic porocat, sem jih pa dozivljala skozi zoom objektiva skupaj z vami, ki ste tekli. V glavnem smo navijacice s fotkici trzale na »ta belo-rdece« (TF) in »ta zelene« (SV), tako da upam, da mi ne zamerite, ker vseh (predvsem tistih, ki ste bili brez TF dresa »nerazpoznavni«
), zal na slikah nisem ujela. Nada mi je sicer marsikoga napovedala, pa ste prehitro svignili mimo, se preden je uspela izrect opis kakega tekaca ala: »Tista v modri majici z rumenim napisom.« in »Joj, hitro, poglej unga v rdecih hlacah!«. »No, pa je ze sel mimo!« »A si ga ujela?«. Se1PR je tudi tokrat vklopila ragljo, se ovila v zastavo in bila zares predana navijanju in zmotivirala se zraven stojecega Beograjcana k navijaski akciji. 
Mislim, da bi za vse aktivnosti ob progi (navijanje, mahanje z zastavami, fotkanje, podajanje bidonov, kapic in drugih sportnih rekvizitov) me rabile cca 6-8 rok ali pa se en suport za suport ekipo.
No, smo se pa tudi me malo rekreirale. Hitre hoje ni manjkalo. Saj ne vem, kdo je bil na cilju bolj utrujen – jaz al tisti Kenijec. In imele smo tako odlicno vodstvo, da smo do minute natancno zadele vsako »foto tocko«. Ja, ob mojih orientacijskih sposobnostih bi se brez nasega Marka tole tekanje sem in tja zakljucilo v kaki stranski ulici. Najbrz v stilu Irish puba, ki smo si ga za uverturo izbrali prejsnji vecer v bliznjem radiju nasega Excelsiora. In Marko se po uspesni turisticno-tekaski akciji ni pustil peljat niti na pijaco, kaj sele na kosilo, ko smo ga povabile! Pa upam, da ni imel ravno kakega izpita za studirat – zraven pa se trem Slovenkam razkazovat cel Beograd v maratonskem tempu 
.
Marko, se enkrat najlepsa hvala.
Ko prides v Slovenijo ti organiziramo en tour po ljubljanskih ulicah – ce bos pa tekel, pa tudi tebi en takle suport. Na pleskavice se res ne spoznam, kje bi bile pri nas dobre, ker sem bolj pri ta sladkih, zato se pripravi v glavnem na odkrivanje посластичарниц v nasi prestolnici .
Avtobusna voznja nazaj je bila sila zanimiva, trajala je pa tudi precej dolgo. Malo zaradi neprestanega degustiranja, al se rakija ni mogoce ze pokvarila, malo zaradi postankov za zapravljanje se zadnjih dinarjev, pa vsake toliko casa smo morali ujeti se kakega Kenjica, in menda tudi zaradi ljubece postrezbe kosila na obavtocestnem postajaliscu tik pred Zg., ki se ga jaz na sreco nisem udelezila.
Za dobro pocutje in odganjanje morebitnih crevesnih tegob med voznjo sta skrbeli izkuseni stevardesi Darka in Dusanka
. Bof nas je zalagal s svezimi kanapeji in vzdrzeval avtobusno klimo – in to dobesedno, ker so eni kar zgubljali kose oblacil – ojejejej . Ja, bilo je tako vroce, da smo na meji razgreli se turistke iz sosednjega avtobusa in neka njihova udelezenka je vsa srecna koncala v objemu nasega ultramaratonca. V glavnem, pomaratonskega razvedrila ni manjkalo, eni so najbrz tisti teden zdravili muskelfiber zaradi teka, drugi pa bolj zaradi smeha.
Ob vseh moznih avtobusnih dogodivscinah smo koncno v celem kosu in bolj ali manj pri sebi prispeli v Ljubljano.
Beograd, se bomo prisli … 
Lepo se imejte,
tina
no, koncno sem se tudi jaz malo priklopila na tole net kablovje in s precejsnjim casovnim zamikom se en pogled na Bg maraton: tokrat z malo manj maratonske strani.
V glavnem je bil zame tale Beograd prvic in sploh zares prvi obisk v Srbiji. O maratonskih in polmaratonskih obcutkih zal ne morem nic porocat, sem jih pa dozivljala skozi zoom objektiva skupaj z vami, ki ste tekli. V glavnem smo navijacice s fotkici trzale na »ta belo-rdece« (TF) in »ta zelene« (SV), tako da upam, da mi ne zamerite, ker vseh (predvsem tistih, ki ste bili brez TF dresa »nerazpoznavni«
), zal na slikah nisem ujela. Nada mi je sicer marsikoga napovedala, pa ste prehitro svignili mimo, se preden je uspela izrect opis kakega tekaca ala: »Tista v modri majici z rumenim napisom.« in »Joj, hitro, poglej unga v rdecih hlacah!«. »No, pa je ze sel mimo!« »A si ga ujela?«. Se1PR je tudi tokrat vklopila ragljo, se ovila v zastavo in bila zares predana navijanju in zmotivirala se zraven stojecega Beograjcana k navijaski akciji.
Mislim, da bi za vse aktivnosti ob progi (navijanje, mahanje z zastavami, fotkanje, podajanje bidonov, kapic in drugih sportnih rekvizitov) me rabile cca 6-8 rok ali pa se en suport za suport ekipo
.
No, smo se pa tudi me malo rekreirale. Hitre hoje ni manjkalo. Saj ne vem, kdo je bil na cilju bolj utrujen – jaz al tisti Kenijec
. In imele smo tako odlicno vodstvo, da smo do minute natancno zadele vsako »foto tocko«. Ja, ob mojih orientacijskih sposobnostih bi se brez nasega Marka tole tekanje sem in tja zakljucilo v kaki stranski ulici. Najbrz v stilu Irish puba, ki smo si ga za uverturo izbrali prejsnji vecer v bliznjem radiju nasega Excelsiora. In Marko se po uspesni turisticno-tekaski akciji ni pustil peljat niti na pijaco, kaj sele na kosilo, ko smo ga povabile! Pa upam, da ni imel ravno kakega izpita za studirat – zraven pa se trem Slovenkam razkazovat cel Beograd v maratonskem tempu .
Marko, se enkrat najlepsa hvala.
Ko prides v Slovenijo ti organiziramo en tour po ljubljanskih ulicah – ce bos pa tekel, pa tudi tebi en takle suport. Na pleskavice se res ne spoznam, kje bi bile pri nas dobre, ker sem bolj pri ta sladkih, zato se pripravi v glavnem na odkrivanje посластичарниц v nasi prestolnici .
Avtobusna voznja nazaj je bila sila zanimiva, trajala je pa tudi precej dolgo. Malo zaradi neprestanega degustiranja, al se rakija ni mogoce ze pokvarila, malo zaradi postankov za zapravljanje se zadnjih dinarjev, pa vsake toliko casa smo morali ujeti se kakega Kenjica, in menda tudi zaradi ljubece postrezbe kosila na obavtocestnem postajaliscu tik pred Zg., ki se ga jaz na sreco nisem udelezila.
Za dobro pocutje in odganjanje morebitnih crevesnih tegob med voznjo sta skrbeli izkuseni stevardesi Darka in Dusanka
. Bof nas je zalagal s svezimi kanapeji in vzdrzeval avtobusno klimo – in to dobesedno, ker so eni kar zgubljali kose oblacil – ojejejej . Ja, bilo je tako vroce, da smo na meji razgreli se turistke iz sosednjega avtobusa in neka njihova udelezenka je vsa srecna koncala v objemu nasega ultramaratonca. V glavnem, pomaratonskega razvedrila ni manjkalo, eni so najbrz tisti teden zdravili muskelfiber zaradi teka, drugi pa bolj zaradi smeha.
Ob vseh moznih avtobusnih dogodivscinah smo koncno v celem kosu in bolj ali manj pri sebi prispeli v Ljubljano.
Beograd, se bomo prisli …
Lepo se imejte,
tina
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA