- 20 Maj 2007, 16:43
#91500
Polovičko sem imel v planu že dolgo potem pa begal: Graz-Linz-nič-Graz..
Prve mesce letos sem nenormalno veliko kolesaril (moja merila), vsak teden poizkušal skočiti na bazen, le tekel sem od Malte naprej zelo malo, a sem se zanašal, da bo zimske zaloge dovolj.
Hud šok je bil potem polet čez balanco in za dobra dva tedna je bilo konec vseh aktivnosti, še zdaj, po dobrem mescu, vrat še kar ni gibljiv kot prej. O vožnji z aerobarom lahko še vedno le sanjam.
A sem šel vseeno - se dal prepričat Matjažu, sprejel Obijevo organizacijo in se pridružil Trisportovcem. Oni so to prireditev že nekajkrat obiskali in sploh so ena zanimiva in prijetna druščina. Hiške v kampu so prav prijetno skromne, zunaj mize, celoten park je tkole v sončnem vremenu prav idiličen. Se mi zdi, da so jezerca narejena na eni opuščeni gramoznici, slab kilometer stran je letališče, ki skoraj ne moti. Po kampu skačejo zajci, hmm, edin čevapov nismo imeli za spečt pred tekmo.
Po opravljenih formalnostih sva šla z Matejem preizkusit kolesarsko traso, najprej z vetrom v hrbet je po ravnini tudi meni šlo čez 40, no potem so se začeli tisti klanci. Pa niti ne toliko navzgor, sitni so spusti, ki so tko ovinkasti, z odcepi, pa še cesta med tekmo ni zaprta.
Zvečer obvezni makaroni, oreški, slive in nacejanje z Izostarjem. Ja in ker je v njem po novem tudi kofein nisem zaspal do druge ure zjutraj. Ob šestih bujenje, a začuda nisem bil utrujen. Zajtrk in priprave v enem takem prijetnem kramljajočem, blago motivirajočem vzdušju, menjava vezalk, polnjenje zračnic, bidonov z geli. Tudi gele sem imel samo kofeinske, zato jih na Matejev predlog stisnem le šest.
Na štartu se malo pooblači, voda se mi zdi kar mrzla, ko Matej objavi, da bo plaval brez neoprena. Mal ga prepričujem, a se ne da-za rezultat vse.. Ko se nas 400 zapodi v vodo se ta sicer mal segreje, sploh ko do prve boje tolčemo en po drugem. Potem ta hitri seveda uidejo, v drugem krogu se mi kr na lepem zazdi, da se mi je srfarska obleka razparala, a po podrobnem ogledu le vidim, da je prišla skozi rokav voda. Plavam brez ure in sem na koncu z doseženih 45.48 čist zadovoljen. In potem se začnejo kazat moje pomankljive izkušnje: v menjalnem prostoru se zadržim skoraj šest minut in pol. Samo eden od vseh sodelujočih je bil še počasnejši..
Sedem na kolo, vse teče od mene še naslednjih 15 minut in zmrzujem. Šele na prvem klancu se mal ogrejem, na drugem že začnem goltat gele, ki so bili nenormalno okusni. Tokrat sem stisnil pet Power gelov in še enega Izostarjevega s koščki pomaranče. Ma je bilo tko dobr, da sem komaj čakal, da je minilo 20 minut, da sem lahko naredil spet par požirkov.. Na zadnjem klancu me ujame eno mlado dekle in se ji priključim, sva jo "žgala" do konca prvega kroga nenormalno hitro (mislim, prehitevala sva vse tiste, ki so potem mene v drugem krogu). Potem mi začne garmin piskat, da sem napolnil spomin, tko da sem ostal še brez beleženja časa. No, ampak kljub 5 min slabšemu drugemu krogu je tudi kolo šlo bolje od načrtovanega časa. Sem se že videl v cilju s pod petimi urami..
Žal si za tek nisem niti enga gela pripravil, spet v menjavi dosegel 15. čas (od zadaj, seveda) in jo nerazložljivo počasi ubral v une kroge. Garmin je ostal kar na kolesu, sem se zanašal le na semafor, ki pa sem ga zagledal šele v cilju.. Sploh prva dva kroga sta bila prav ubijajoča, saj so me ta boljši prehitevali z nenormalno hitrostjo. Na okrepčevalnicah med hojo pijem po 2-3 kozarce isotonika, vode in redbula. Štejem kroge, na koncu nas tko mal kroži, da za hip pomislim, da tečem že en krog preveč. Trisportovci me pozdravljajo, vzpodbujajo, jaz (sory) mal nejevoljen bolj jamram, na koncu me prehiti še Matjaž, tko da sem se komaj privlekel do cilja. Čas 5.18.12, očitno največ kar trenutno znam in zmorem..
V cilju ful paše pivo, še oni papricirani golaž je bil dober, a ga na prigovarjanje ostalih (ker tudi slučajno, menda ne zgledam ko en triatlonc), vzamem le dvakrat. Trisportovcem sem se potem oddolžil za redkobesednost med tekom (so jih že ušesa bolela od mojega nakladanja). Še pridem-sam še da najdem en dost privlačen cilj-mogoče Madžarska avgusta...
Za konec:
-super tekma, odlična družba, fenomenalen Matej, Matevž je pa itak 3 car. Matjaža bom prehitel pa enkrat drugič..
-moje plavanje čist OK, kolo za letošnjih prevoženih 800 km tudi, ampak da bom pa 19.2 km še kdaj tekel 1.43 si pa nisem mislil..ja in menjave
-mal sem zamočil s prevozom-ma ja, ko vsem obljubljam da jih bom peljal, a tko za v bodoče lahko povem, da štiri triatlonce z vso kramo in kolesi brez prtljažnika na strehi skor ne moreš peljat. Tudi jaz jih nisem-sory Edo..
Rezultati: http://87.106.24.147/_pentek-timing.com ... 4&racenr=1
p.s. brez stav seveda ni šlo: ker ni zanimanja za moj predlog "u kamion MB piva", da v treh letih pretečem polovičko pod 1.20, sva s (tokrat) motivirajočim Matejem sklenila stavo za <80 do 19.5.2008 - 1# laškega (sprememba pravil Fotrovega teka na vidiku?)
Prve mesce letos sem nenormalno veliko kolesaril (moja merila), vsak teden poizkušal skočiti na bazen, le tekel sem od Malte naprej zelo malo, a sem se zanašal, da bo zimske zaloge dovolj.
Hud šok je bil potem polet čez balanco in za dobra dva tedna je bilo konec vseh aktivnosti, še zdaj, po dobrem mescu, vrat še kar ni gibljiv kot prej. O vožnji z aerobarom lahko še vedno le sanjam.
A sem šel vseeno - se dal prepričat Matjažu, sprejel Obijevo organizacijo in se pridružil Trisportovcem. Oni so to prireditev že nekajkrat obiskali in sploh so ena zanimiva in prijetna druščina. Hiške v kampu so prav prijetno skromne, zunaj mize, celoten park je tkole v sončnem vremenu prav idiličen. Se mi zdi, da so jezerca narejena na eni opuščeni gramoznici, slab kilometer stran je letališče, ki skoraj ne moti. Po kampu skačejo zajci, hmm, edin čevapov nismo imeli za spečt pred tekmo.
Po opravljenih formalnostih sva šla z Matejem preizkusit kolesarsko traso, najprej z vetrom v hrbet je po ravnini tudi meni šlo čez 40, no potem so se začeli tisti klanci. Pa niti ne toliko navzgor, sitni so spusti, ki so tko ovinkasti, z odcepi, pa še cesta med tekmo ni zaprta.
Zvečer obvezni makaroni, oreški, slive in nacejanje z Izostarjem. Ja in ker je v njem po novem tudi kofein nisem zaspal do druge ure zjutraj. Ob šestih bujenje, a začuda nisem bil utrujen. Zajtrk in priprave v enem takem prijetnem kramljajočem, blago motivirajočem vzdušju, menjava vezalk, polnjenje zračnic, bidonov z geli. Tudi gele sem imel samo kofeinske, zato jih na Matejev predlog stisnem le šest.
Na štartu se malo pooblači, voda se mi zdi kar mrzla, ko Matej objavi, da bo plaval brez neoprena. Mal ga prepričujem, a se ne da-za rezultat vse.. Ko se nas 400 zapodi v vodo se ta sicer mal segreje, sploh ko do prve boje tolčemo en po drugem. Potem ta hitri seveda uidejo, v drugem krogu se mi kr na lepem zazdi, da se mi je srfarska obleka razparala, a po podrobnem ogledu le vidim, da je prišla skozi rokav voda. Plavam brez ure in sem na koncu z doseženih 45.48 čist zadovoljen. In potem se začnejo kazat moje pomankljive izkušnje: v menjalnem prostoru se zadržim skoraj šest minut in pol. Samo eden od vseh sodelujočih je bil še počasnejši..
Sedem na kolo, vse teče od mene še naslednjih 15 minut in zmrzujem. Šele na prvem klancu se mal ogrejem, na drugem že začnem goltat gele, ki so bili nenormalno okusni. Tokrat sem stisnil pet Power gelov in še enega Izostarjevega s koščki pomaranče. Ma je bilo tko dobr, da sem komaj čakal, da je minilo 20 minut, da sem lahko naredil spet par požirkov.. Na zadnjem klancu me ujame eno mlado dekle in se ji priključim, sva jo "žgala" do konca prvega kroga nenormalno hitro (mislim, prehitevala sva vse tiste, ki so potem mene v drugem krogu). Potem mi začne garmin piskat, da sem napolnil spomin, tko da sem ostal še brez beleženja časa. No, ampak kljub 5 min slabšemu drugemu krogu je tudi kolo šlo bolje od načrtovanega časa. Sem se že videl v cilju s pod petimi urami..
Žal si za tek nisem niti enga gela pripravil, spet v menjavi dosegel 15. čas (od zadaj, seveda) in jo nerazložljivo počasi ubral v une kroge. Garmin je ostal kar na kolesu, sem se zanašal le na semafor, ki pa sem ga zagledal šele v cilju.. Sploh prva dva kroga sta bila prav ubijajoča, saj so me ta boljši prehitevali z nenormalno hitrostjo. Na okrepčevalnicah med hojo pijem po 2-3 kozarce isotonika, vode in redbula. Štejem kroge, na koncu nas tko mal kroži, da za hip pomislim, da tečem že en krog preveč. Trisportovci me pozdravljajo, vzpodbujajo, jaz (sory) mal nejevoljen bolj jamram, na koncu me prehiti še Matjaž, tko da sem se komaj privlekel do cilja. Čas 5.18.12, očitno največ kar trenutno znam in zmorem..
V cilju ful paše pivo, še oni papricirani golaž je bil dober, a ga na prigovarjanje ostalih (ker tudi slučajno, menda ne zgledam ko en triatlonc), vzamem le dvakrat. Trisportovcem sem se potem oddolžil za redkobesednost med tekom (so jih že ušesa bolela od mojega nakladanja). Še pridem-sam še da najdem en dost privlačen cilj-mogoče Madžarska avgusta...
Za konec:
-super tekma, odlična družba, fenomenalen Matej, Matevž je pa itak 3 car. Matjaža bom prehitel pa enkrat drugič..
-moje plavanje čist OK, kolo za letošnjih prevoženih 800 km tudi, ampak da bom pa 19.2 km še kdaj tekel 1.43 si pa nisem mislil..ja in menjave
-mal sem zamočil s prevozom-ma ja, ko vsem obljubljam da jih bom peljal, a tko za v bodoče lahko povem, da štiri triatlonce z vso kramo in kolesi brez prtljažnika na strehi skor ne moreš peljat. Tudi jaz jih nisem-sory Edo..
Rezultati: http://87.106.24.147/_pentek-timing.com ... 4&racenr=1
p.s. brez stav seveda ni šlo: ker ni zanimanja za moj predlog "u kamion MB piva", da v treh letih pretečem polovičko pod 1.20, sva s (tokrat) motivirajočim Matejem sklenila stavo za <80 do 19.5.2008 - 1# laškega (sprememba pravil Fotrovega teka na vidiku?)
lp Aleš
)
ČESTITKE 
