Zadnje novičke

[INOT]

Jaz eventuelno rabim motivacijo oz.osebno prisilo,da si vzamem kak dan počitka od teka.

[vencelj]

Na to in podobne teme je bilo že veliko povedanega (tema Kriza itd.), tako da se lahko dobi zelo veliko različnih pogledov in mnenj. Vsakdo ima pač svoje izkušnje, različna gledišča. Odgovor na takšna vprašanja pač ni enostaven, univerzalen za vse, ki jih pestijo podobne težave. Še vedno sem mnenja, da je najprej treba ugotoviti vzroke težav, odstranitev teh pa pripelje do "ozdravitve".
Namigi: teke narediti čimbolj zanimive, da ne bodo več samo mukotrpno prestavljanje ene noge pred drugo s ciljem preteči XY km. Izbirati za vsak tek druge proge, sčasoma nekatere postanejo bolj privlačne, prijetnejše za tek. Si vzeti poleg teka čas tudi za kaj drugega (opazovanje okolice, doživljanje narave itd.)...
Tudi jaz sem imel probleme s progami, kjer sem se vračal po isti poti, vendar že v prvem delu- vsak km je pomenil oddaljevanje od doma. Krožna pot je veliko boljša- od prvega koraka se pravzaprav približuješ domu!

[mousee]

Jaz si pa največkrat izberem progo glede na počutje.
Enkrat 5,drugič 8,tretjič morda samo 3km. Pa tudi sam trening je po občutku.Včasih kompletno traso pretečem, včasih pade vmes nekaj sprintov(npr,5x200m...) itd.
Vedno pa gledam na uro in malo merim čas in kontroliram utrip glede na razdaljo.
Skratka iz vsakega dne oz. teka, poskušam potegniti najboljši rezultat.
Morda mi ravno to pomaga,da ne razmišljam o tem " kaj mi je pa treba matrati se", ali pa "uf, je še daleč"...
Pa mogoče pomaga malo sanjarjenja vmes npr: "danes sem pa hitrejši od onega tam...

Fajn je pa tudi, če imaš kakega " zajca" pred sabo,da ga malo loviš...


malo uporabi domišlijo in okolico.Po moje, je največji kiks vedno teči le eno in isto traso ali dolžino. To ti spere možgane totalno!

[botolin]

ko tecem s tekaskim frendom ponavadi zapadeva v kake debate. tempo sicer ni ne vem kako hiter, urca pa kar hitro mine. ko tecem sam, se zamotim z razmisljanjem. masino nabijem na dolocene ture, potem pa si kaj na tiho prepevam, vcasih resujem sluzbene probleme... in zopet mi cas hitro mine. ko pa tecem na rezultat, pac potrpim!?!

ps vcasih je pac treba malo potrpet. tako je pac zivljenje, kot je ze nekdo pred mano rekel. pa naj bo to tek, sluzba...
brez nic ni nic.

[Miha65]

Tecem tretje leto, bolj za uzitek in dobro pocutje, kot za rezultat. Tecem pa ravno toliko-krat, da zmorem tistih jesenskih 21 v Ljubljani malce cez dve uri.

Ko zacne tarokirat, si pomagam tako, da skrajsam korak, obdrzim pa isti tempo dihanja. Najprej to pocnes zelo z glavo, potem, ko se navadis je tako, kot ce bi avto prestavil v nizjo prestavo, mozgane odklopis in gres naprej (pa cetudi vcasih komaj prehitis pesce ).

Tecem razlicne proge in jih glede na pocutje malce spreminjam. Najhuje je takrat, ko sem cisto sesut, pa si postavim prenaporen tekaski teden, pol pa grem cez mejo in me zacne boleti koleno.

Takrat vem, da je dost in da malo pocij...pa gre lajf in lauf naprej.... Za tiste ki tecete z mp3 pa svaka cast - ce bi meni se nekaj na riti dol viselo, pa cetudi je samo i-pod, bi me to cisto spravilo ob zivce!!

[Anina]

Meni je (kot zaposlena mama, žena, gospodinja, kuharica, čistilka, ...) tista urca teka EDINA urca, ko imam čas SAMO zase in ni nihče polulan, lačen, žejen, ne zna naloge, ne najde gat , ga boli trebušček... v bistvu ne tečem, ampak bežim pred vsemi, ki me (hvalaBogu) potrebujejo.

Motivacija? Samo zbežati

Je pa to čudovita urca, ko lahko razmišljam o tem, kaj včeraj nisem postorila, kaj me danes čaka, kdo bo tečen v službi... in resnično, ko s svoje proge gledam na probleme, sem veliko bolj objektivna in stvarna kot v službi ali doma. Med tekom se mi utrnejo briljatne ideje, zbudijo lepi spomini... skratka meni je ena ura takooo malo, pa žal največ, kar (trenutno) lahko porabim zase.

[večno mlad]

Moj tekaško udejstvovanje oziroma hoja sta vedno povezana s hribi oziroma vsaj kucelčki. Bolj, ko sem v hribih bolj sem oddaljen od ponorelega sveta in hitrosti življenja. Zato tudi nikdar nimam ure in tudi nikdar ne grem na čas. Grem kolikor mi da "duša". Včasih malo bolj včasih malo manj. Vsekakor pa mi to pomeni idealno sprostitev in napolni s prepotrebno energijo za obvladovanje vseh obveznosti čez teden. Škoda je le, ker si trenutno premalokrat lahko privoščim to idilo, trenutno to meji že malo na luksuz, kajti trenutno je na prvem mestu družina. Vse ostalo si podredim, zato tudi pravim, da je luksuz. Vendar pa upam, da bo kmalu bolje in bom lahko še velikokrat padel v trans, ko po hribih okrog divjam.

[andreya]

Med tekom se mi utrnejo briljatne ideje, zbudijo lepi spomini... skratka meni je ena ura takooo malo, pa žal največ, kar (trenutno) lahko porabim zase.

Tudi jaz sem med tekom že v trenutku dobila idejo, kako rešit nek problem (kot bi nekaj padlo dol iz zraka), prej pa tuhtala lahko cele dneve - pa nič

Je pa to res čas, ko je človek sam s sabo in svojimi mislimi.

[Eve;)ina]

ja kriza, mi je znana... največkrat imam krizo po tekmah... takrat kar ni in ni motivacije.. tako se tgodi da imam en dan "uradne" pavze in še 1 dan ker se mi pač ne da... ampak 3. dan si pa rečem," ma daj spokaj se"...
Joj pa začeti je najtežje... sploh po kakšnem dolgem premoru.. AMPAK potem, ko se ogreješ in se ulafaš.. TIST je pa PREKASNO... in si rečeš hvalabogu, da sem šel/šla


eh, če tako gledam krize so vedno prišle ampak važno je da jih znova in znova premagamo, kajne ! ...

[eggy]

Ja, kriza..... očitno jo ima kdaj pa kdaj vsak. Jaz sem se z njo soočila kakšen maesc nazaj. Proga, ki sem jo prej pretekla z lahkoto, mi je predstavljala pravo breme. Glede na to, da sem dovolj trmasta....sem nadaljevala. Tek mi veliko pomeni, se ob tem popolnoma sprostim. No, v ozadnju moje krize se je skrivala slabokrvnost. Zdaj sem to precej popravila in...letim, prav čutim, kako veliko lažje premagujem golovške klance. Tudi v tej vročini mi ni bilo hudo. Sem bila popolnoma mokra, ampak...občutek po sklenjenem krogu je pa božanski. Sledi voda, pa tuš....

No, taka je moja izkušnja. Zagotovo bo kriza še prišla.

A ta hip....se počutim odlično.

lp, eggy

[aless47]

Zelo dobra stvar je ipod - nike pod. Meri ti razdaljo govori ti med tekom in na koncu če si izboljšal kakšen svoj rekord ti Lance Armstrong, da si potolkel svojo najboljšo miljo.
To pa tudi ni vse. Na nikeplus si narediš račun in spremljaš svoje teke in narediš si cilj npr. pretekel bom v šterih tednih 120km. tako sremljaš kolko zaostajaš ali pa prehitevaš.

[klopotec]

[quote="eggy"]Ja, kriza..... očitno jo ima kdaj pa kdaj vsak. Jaz sem se z njo soočila kakšen maesc nazaj. Proga, ki sem jo prej pretekla z lahkoto, mi je predstavljala pravo breme. Glede na to, da sem dovolj trmasta....sem nadaljevala. Tek mi veliko pomeni, se ob tem popolnoma sprostim. No, v ozadnju moje krize se je skrivala slabokrvnost. Zdaj sem to precej popravila in...letim, prav čutim, kako veliko lažje premagujem golovške klance. Tudi v tej vročini mi ni bilo hudo. Sem bila popolnoma mokra, ampak...občutek po sklenjenem krogu je pa božanski. Sledi voda, pa tuš....

No, taka je moja izkušnja. Zagotovo bo kriza še prišla.

A ta hip....se počutim odlično.


Dobro je, da se dobro počutiš. Kako pa si popravila slabokrvnost?