- 03 Jun 2007, 21:30
#92843
Naj se povem svoje vtise.
1. Na startu izvedel da se je nasa oz. Zvonkova ekipa razpadla
Borko nama je hitro nasel prekaljeno K24-borko. Priimek me je takoj asociral na ime enega od vrhov iz Koroskih hribov.
2. Ciljev nisem imel prav nobenih. Le dobro sem zelel zlorabiti Pohorje da
se nauzijem zraka in pospesim regeneracijo za naslednjo ravninsko ultra dogodivscini. Pa Pohorje od Dravograda do Maribora je moj maticni teren.
Ampak nekako sem imel nekje zapeceno da mi pristaja ( hmmm ) nalepka pod 6h30. Hja...
3. Vzpon na Kremzarco
4. Kot vedno najvecji problem vzpon Slovenj Grasko sedlo
( si lahko zamisli kako je tam iti gor s kolesom na rami heheh ) med tistim grmovjem do tocke pod Partizanko kjer se za hrbtom odpre razgled na KorAlpe oz. Golico ter Košenjak nad Dravogradom.
5. Dihal mi za ovratnik BostjanG in slisal sem kako je preklapljal palice med dolzinama za hojo po ravnini oz. za vzpon.
6. Skupina soborka Katarin Koneènik, sogovornik kolesar iz BUS-a, pa lokomitiva postarske ekipe so mi pobegnili pred Partizanko.
7. Na delu izstopa iz gozda Šinklarice pa pod Lovrenškimi jezeri
sem bil preseneèen kako dobro je bila oznaèena pot.
Celo med tistimi mlakami in potoèki mi ni bilo potrebno se odloèati ali preskakovati ko sem se kar prepustil oznakam. GRS zelo dobro opravila. Hvala fantje.
8. Pred livadami na poti proti Rogli me je dohitel tekaè iz Krka tima.
Nekak nisem bil pri volji za pogovor tako da ko sem za seboj slisal
ali je pot prava na kriziscu kjer sva se odlocala ali iti po rumeni PP2 markaciji ali po Slovenski sem si mislil kaj sprasujes samo teci. Bo ze nekako heheh. No sva prisla kar lepo.
9. Na spustu proti Pesku in potem proti kriziscu Klopni vrh - Sumik
( kjer markacije zavije v gozd iz ceste ) mi je postala zelo naporna bolecina nad levim kolkom. Spet tezke noge ki so mi znane iz prejsnih daljsih tekov-ce se ucis teci na mascobnem gorivu ocitno hidratne rezerve potrebno drugace zagnati.
10. NA izstopu iz gozda po cesti ob potoku Majland v smeri Koèe Šumik tisti spust po gozdni cesti ki je vsako leto najveèja draž za razvijanje hitrosti se mi je povsem ponesreèil. Boleèina nad levim kolkom mi ni dala.
11. Pri Koèi Šumik se sreèal z prvim Pošterjem. Hitro sva se loèila. Jaz sem se prepustil hlastanju po pomaranèah.
12. Iz prejšnih let najveèja izzivalna izkušnja vzdržljivosti ( lahko bereš tudi naporna, ubijajoèa ali pa test ce si mislil res hehe ) vzpon od toèke Bajgot nad slapom Šumik pa do Pršetovega travnika pred Arehom
( kjer trasa zavije na levo po tekaški smuèarski trasi ) skratka po rahlo vzpenjajoèi cesti...zaèel globoko zajemati sapo da dvignem telesno temperaturo motorja. Obèudoval sem prvega Poštarja kako potrpežljivo je pred menoj trpel moje zajemanje zraka. Prišla sva do prvih sonènih žarkov in sonce Hvala Bogu tako da mi je takoj postalo dovolj toplo in kar oživel sem.
13. Od Areha do Bellevue-a sem preklinjal vsak spust ( levi kolk ) èastil pa vsak vzponèek.
14. Hvala Bogu je organizator speljal spust kar direktno v dolino.
Tako sem se kar direktno sooèil s problemom namesto da bi se vleklo okoli ( kot predlani ) in bi boleèino vlekel v dolino.
15. V cilju sem èisto obstal ker se nisem mogel premikati kot da bi imel krèe heheh. Èas 6h44 je sicer v redu predlanskega ampak bili so že boljši èasi. In mislim da sem imel problem ker nisem uspel razviti hitrosti na menih najdražjih Pohorskih spustih.
No danes sem se pozabaval s to boleèino v levem kolku.
Vèeraj je zgledalo èrno da sem se že videl pri zdravniku in ortopedih.
No razmišljal sem tudi o vzrokih:
- preveè èrnega zlata na prejšnem teku?
- še verjetneje pa poskus cross training variante
med tednom sem se distanciral od teka in vadil na orodjih
nove trim steze zraven nogometnih igrišè v Podpohorju.
In oèitno nekatere nove vaje so naèele nekatere že zaspale dele
sklepov in mišic hrbtenice.
Zato sem tudi hitro pobegnil iz ciljnega prostora.
Danes sem zadevo psotavil v zadovoljivo stanje s "stretching-om" in
seveda najodliènejšim zdravilom za probleme v okolici hrbtenice in kolka -
eno majhno gorsko kolesarsko turco.
V cilju je bilo lepo videti zadovoljno Simono , našo soborko v ekipi Katarino ter zadovoljnega Inot-a.
No pa smo prej "napelali štrom preko Pohorja" kot poštarji telegrame. Rukzaka itak ne bi mogel nositi da bi pobiral pošto za poštarji - je preveè bolel hrbet.
11. Potem pa del ki se
1. Na startu izvedel da se je nasa oz. Zvonkova ekipa razpadla
Borko nama je hitro nasel prekaljeno K24-borko. Priimek me je takoj asociral na ime enega od vrhov iz Koroskih hribov.
2. Ciljev nisem imel prav nobenih. Le dobro sem zelel zlorabiti Pohorje da
se nauzijem zraka in pospesim regeneracijo za naslednjo ravninsko ultra dogodivscini. Pa Pohorje od Dravograda do Maribora je moj maticni teren.
Ampak nekako sem imel nekje zapeceno da mi pristaja ( hmmm ) nalepka pod 6h30. Hja...
3. Vzpon na Kremzarco
4. Kot vedno najvecji problem vzpon Slovenj Grasko sedlo
( si lahko zamisli kako je tam iti gor s kolesom na rami heheh ) med tistim grmovjem do tocke pod Partizanko kjer se za hrbtom odpre razgled na KorAlpe oz. Golico ter Košenjak nad Dravogradom.
5. Dihal mi za ovratnik BostjanG in slisal sem kako je preklapljal palice med dolzinama za hojo po ravnini oz. za vzpon.
6. Skupina soborka Katarin Koneènik, sogovornik kolesar iz BUS-a, pa lokomitiva postarske ekipe so mi pobegnili pred Partizanko.
7. Na delu izstopa iz gozda Šinklarice pa pod Lovrenškimi jezeri
sem bil preseneèen kako dobro je bila oznaèena pot.
Celo med tistimi mlakami in potoèki mi ni bilo potrebno se odloèati ali preskakovati ko sem se kar prepustil oznakam. GRS zelo dobro opravila. Hvala fantje.
8. Pred livadami na poti proti Rogli me je dohitel tekaè iz Krka tima.
Nekak nisem bil pri volji za pogovor tako da ko sem za seboj slisal
ali je pot prava na kriziscu kjer sva se odlocala ali iti po rumeni PP2 markaciji ali po Slovenski sem si mislil kaj sprasujes samo teci. Bo ze nekako heheh. No sva prisla kar lepo.
9. Na spustu proti Pesku in potem proti kriziscu Klopni vrh - Sumik
( kjer markacije zavije v gozd iz ceste ) mi je postala zelo naporna bolecina nad levim kolkom. Spet tezke noge ki so mi znane iz prejsnih daljsih tekov-ce se ucis teci na mascobnem gorivu ocitno hidratne rezerve potrebno drugace zagnati.
10. NA izstopu iz gozda po cesti ob potoku Majland v smeri Koèe Šumik tisti spust po gozdni cesti ki je vsako leto najveèja draž za razvijanje hitrosti se mi je povsem ponesreèil. Boleèina nad levim kolkom mi ni dala.
11. Pri Koèi Šumik se sreèal z prvim Pošterjem. Hitro sva se loèila. Jaz sem se prepustil hlastanju po pomaranèah.
12. Iz prejšnih let najveèja izzivalna izkušnja vzdržljivosti ( lahko bereš tudi naporna, ubijajoèa ali pa test ce si mislil res hehe ) vzpon od toèke Bajgot nad slapom Šumik pa do Pršetovega travnika pred Arehom
( kjer trasa zavije na levo po tekaški smuèarski trasi ) skratka po rahlo vzpenjajoèi cesti...zaèel globoko zajemati sapo da dvignem telesno temperaturo motorja. Obèudoval sem prvega Poštarja kako potrpežljivo je pred menoj trpel moje zajemanje zraka. Prišla sva do prvih sonènih žarkov in sonce Hvala Bogu tako da mi je takoj postalo dovolj toplo in kar oživel sem.
13. Od Areha do Bellevue-a sem preklinjal vsak spust ( levi kolk ) èastil pa vsak vzponèek.
14. Hvala Bogu je organizator speljal spust kar direktno v dolino.
Tako sem se kar direktno sooèil s problemom namesto da bi se vleklo okoli ( kot predlani ) in bi boleèino vlekel v dolino.
15. V cilju sem èisto obstal ker se nisem mogel premikati kot da bi imel krèe heheh. Èas 6h44 je sicer v redu predlanskega ampak bili so že boljši èasi. In mislim da sem imel problem ker nisem uspel razviti hitrosti na menih najdražjih Pohorskih spustih.
No danes sem se pozabaval s to boleèino v levem kolku.
Vèeraj je zgledalo èrno da sem se že videl pri zdravniku in ortopedih.
No razmišljal sem tudi o vzrokih:
- preveè èrnega zlata na prejšnem teku?
- še verjetneje pa poskus cross training variante
med tednom sem se distanciral od teka in vadil na orodjih
nove trim steze zraven nogometnih igrišè v Podpohorju.
In oèitno nekatere nove vaje so naèele nekatere že zaspale dele
sklepov in mišic hrbtenice.
Zato sem tudi hitro pobegnil iz ciljnega prostora.
Danes sem zadevo psotavil v zadovoljivo stanje s "stretching-om" in
seveda najodliènejšim zdravilom za probleme v okolici hrbtenice in kolka -
eno majhno gorsko kolesarsko turco.
V cilju je bilo lepo videti zadovoljno Simono , našo soborko v ekipi Katarino ter zadovoljnega Inot-a.
No pa smo prej "napelali štrom preko Pohorja" kot poštarji telegrame. Rukzaka itak ne bi mogel nositi da bi pobiral pošto za poštarji - je preveè bolel hrbet.
11. Potem pa del ki se
..kaj šele, da bi jih 31 premagal. Ampak mi ni dalo mira, vedno je bilo nekje v ozadju, da bi pa le probal, ker imam res rad Pohorje in vem, da je trasa čudovita. Vedno bolj sem mencal kaj naj naredim, trenirati sem začel malo bolj redno ampak vse tja 10-15 km. Datum se je bližal, jaz pa sem postajal vedno bolj skeptičen dokler ni prišel 25. Maj…lokacija Snežni Stadion, prireditev Radio City Prijateljem. In verjetno je tako usoda hotela ampak med 30.000 ljudmi v vsej tej gužvi zagledam na travi kako počivata in pivo pijeta stara borca, ZdravkoC in MiroR. Jaz vam povem, če Zdravko nebi bil poštar, bi lahko bil kakšen Smiljan Mori ali pa kakšen hud psiholog, kot Dr. Phil pri Oprah, 
ker me je mojster v 15 minutnem pogovoru tako "zmutil" oz. okrog obrnil, da sem bil čez 2 dni že na pošti z izpolnjeno prijavnico za na 6 gorski tek čez Pohorje.
.
Takoj ko sem pomislil na to me je Polar opomnil da je res nekaj narobe. 177 pulsa po 500 metrih, opala, dajmo po malem si rečem. Upočasnim tempo, sotekmovalci me začnejo prehitevati ampak si ne jemljem k srcu, sem prezaposlen spraviti pulz pod 175 ampak mi ne uspeva. Potem, ko se je proga prevesila navzdol se je stvar umirila ampak je nastal drug problem. Toliko sem se ukvarjal z pulzom, da nisem bil 100% pozoren kod stopam in se je zgodilo…Pufff udarim z desno nogo v korenino 
Lepo sem se umiril, našel svoj tempo in ga držal. Z mojim tempom pa so se me držali tudi koraki sotekmovalca, ki me je spremljal kot senca. Tako tečema par minut nakar naenkrat zmanjka korakov za menoj. Obrnem se in vidim sotekmovalca kako se sklanja in zavzuje vezalke. Se zaderem "Kaj se čaka, gremo!!" malo upočasnim in ga počakam. Izkazalo se je, da je forumovec TadejZ. Tako ga skupaj pičima v pogovornem teku proti Šumiku. Pridruži se nama še punca(katero ime sem nažalost pozabil) in tako mi trije skupaj proti Šumiku. Malo pred Šumikom smo vsi trije pri prečkanju potoka (še posebej jaz) lepo nagazili v močvirje. In tako jaz z premočenimi teniskami prispem do Šumika. Punca hitro konča obisk točke in odhiti naprej, midva z Tadejem pa še malo postanema in spijeva ter pojema kak košček več. Nato pa proti Arehu, tukaj je tudi Tadej potegnil, da sem ga kmalu izgubil in se sam spopadel z vzponom na Areh. Ni mi šlo najbolje 
Stopam korak za korakom, noge postanjo zelo težke jaz pa vidim komaj kočo Luka…dobro to bo hitro mimo si rečem. Proti Trikotni jasi mi postane sestopanje neugodno. Postanem za par sekund, da pretegnem noge potem pa zadnji spust, tukaj pa sem res trpel, probam iztisniti največ in najhitreje. Pred seboj zagledam TadejaZ, stisnem zadnje atome moči vendar ne gre. Prispem 20sekund za Tadejem. Končni čas 3h, 34min, 20sek, fenomenalno in nepredstavljivo. Zagledam Inota, ki mi že hiti nasproti čestitati 
…vse ostalo ni pomembno….razen analize, ki smo jo uspešno izvedli. 
Spoznal tudi simpatično forumovko SimonoT, ki pa je tudi izreeedno hitra punca, svaka čast. 
!
Kmalu po Rogli sem zopet dohitela Miro-taR in skupaj sva nadaljevala pot. Tek z njim je bil užitek 
