Tedenska obremenitev se glede na periodizacijo treninga spreminja, tako da je dve uri na dan samo povprečje, ki ne ponazarja dejanske obremenitve. Jaz sem imel vsak teden vsaj en dan, včasih pa tudi dva dni pavze. Obseg treninga je zato narastel čez vikend. Predvsem pomladi, ko sem začel kolesariti so bili nekateri treningi kar dolgi. Naprimer: najdaljši tekaški trening je bil dolg 40km, najdaljši kolesarski pa 180km (6 ur) z takojšnjo menjavo in uro teka.
Seveda so to neto obremenitve. To kar pravi ton, drži. Zraven moraš šteti še čas za priprave, vožnjo in pir po treningu

. Problem je tudi to, da si po treningu zmahan in vsi pričakujejo, da boš prevzel običajno vlogo ali celo nadoknadil odsotnost, ti pa nisi za drugam, kot za v posteljo. (in še to sam, da ne bo kdo kaj mislil

).
Potem poskušaš pri planiranju treningov delati razne kompromise, ki jih vsi poznate:
- trening ob nemogočih urah, ko vsi normalni ljudje spijo.
- organiziranje raznih družinskih "izletov", na katere se ti seveda pelješ s kolesom.
- moški trenirajo, ženske z otroci se družijo skupaj (pri tem jih moški prepričujejo, "kolk nam je lušno"

).
Carmen res teče, čeprav je ravno zaradi mojega irona v tem precej popustila. No, odslej bo drugače. Dogovor je, da se jeseni spet spopade z ljubljansko polovičko. razen, če ne grem na havaje

. (smo se sam hecali press)