
ok, boste rekli, copy paste je čist simple in je res, sem pa prej vse skupaj pobral in je fora ta, da je brez veze pisat še enkrat, če je že vse napisano..je fajn napisano, pobrano iz parih portalov, zbrano na enem mestu, samo za vas...
KOFEIN:
Učinki
V zmernih odmerkih kofein poveča pozornost, zmanjša usklajenost finih gibov, povzroči nespečnost, povzroči glavobol (lahko ga tudi odpravi), poveča razdražljivost in omotičnost. Poleg tega poveča hitrost bitja srca, zoži žile, razširi dihalne poti in omogoča lažjo krčljivost določenih mišic. Medicinsko gledano je kofein učinkovit kardio stimulans (sredstvo, ki pospešuje dejavnost srca) in šibek diuretik (pospešuje izločanje sečnine). Rekreacijsko se uporablja za »dvig energije« ali občutek večje zbranosti. Pogosto ga uporabljamo za ohranjanje budnosti. Mnogo ljudi poroča, da ne morejo normalno delovati brez jutranje skodelice kave, s katerim zaužijejo redni odmerek kofeina. Kofein je droga, ki tako kot druge povzroča zasvojenost. Med mnogimi učinki, ki jih ima na telo, deluje šibkeje od drog kokaina in heroina. Ker deluje po enakih kanalih, povzroča zasvojenost. Učinek kofeina na gladke mišice v telesu je pomirjevalen.
Učinki delovanja kofeina:
diuretično delovanje (pospešuje nastajanje in izločanje seča),
razširjanje dihalnih poti, zvečanje dihalne zmogljivosti in porabe kisika,
pospešitev srčnega utripa, povečanje srčne frekvence in krvnega pritiska
krvne žilice na površini kože se skrčijo (kofein zmanjša izgubo krvi pri ranah) in s tem pospešijo pretok krvi skozi mišice
zmanjšanje zaznavanja in občutka napora
razširjene zenice
pretok krvi v želodec se poveča, izločanje želodčne kisline
jetra sprostijo zaloge sladkorja v krvni obtok ter s tem zagotovijo dovolj energije
mišice se napnejo, pripravljene na akcijo
Po zaporednju kemičnih procesov v možganih, ki so posledica vnosa kofeina v telo, se začne sproščati hormon adrenalin. Učinek kofeina je veliko šibkejši od heroina, vendar je princip delovanja enak.
Po zaužitju kave se kofein v krvi hitro resorbira. Kofein vstopi v krvni obtok skozi želodec in tanko črevo in učinkuje 15-30 minut po zaužitju. Kofein se v telesu ne akumulira. Zaužit kofein ostane nekaj ur v telesu, njegov razpolovni čas (čas, v katerem se koncentracija aktivne snovi zmanjša za polovico) znaša okoli 6 ur.
Neželeni učinki
Jakost neželenih učinkov je odvisna od individualnih dejavnikov in količine zaužitega kofeina. Pri nizkih odmerkih se pojavijo slabost, notranji nemir, nespečnost, tahikardija in prebavne motnje. Pri kronični uporabi se pojavijo draženje želodčne sluznice, diareja, glavobol, nespečnost, nervoza, palpitacije, aritmije. Zaradi povečanja števila adenozinskih receptorjev se razvije toleranca, abstinenčni sindromi pa nastopijo približno po 48 urah in so blagi (glavobol, razdražljivost, nihanja v razpoloženju).
V večjih odmerkih kofein povzroča drhtenje, razbijanje srca, budnost, vznemirjenost in spahovanje. Veliki odmerki kofeina so smrtni. Smrtna doza kofeina je 10 g (približno 170 mg/kg telesne teže). Da bi to dosegli, bi morali zelo na hitro izpiti 80-100 skodelic kave, kar ni najbolj enostavno.
Odvisnost
Nekatere raziskave so pokazale, da kofein povzroča fizično odvisnost. Dokaz za odvisnost je, da če odvisni osebi preprečimo, da bi popila skodelico kave ali si privoščila steklenico Coca cole, se pri njej pojavijo t.i. abstinenčni znaki. Abstinenčni znaki, ki so posledica pomanjkanja kofeina v organizmu, ki se je navadil na njegove učinke so: glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah. Simptomi nastopijo 24 ur po zadnjem odmerku kofeina.
Neka raziskava pravi, da se odvisnost razvije pri minimalni dnevni porabi kofeina v količini, ki je v 4 skodelicah kave, druge raziskave pa trdijo, da mora biti dnevna poraba kofeina še večja.
Začarani krog
Težave pri uživanju kofeinu povzročajo predvsem dolgoročne posledice, ki se pojavijo zaradi začaranega kroga. Po prenehanju učinkov adrenalina se soočimo z utrujenostjo in depresijo. Da izničimo te efekte, posežemo po novem odmerku kofeina. Ohranjanje telesa v neprestani pripravljenosti ni zdravo in ljudje postanejo razdražljivi in občutljivi.
Najbolj pomemben dolgoročni učinek je njegov vpliv na spanje. Ob prevelikih odmerkih kofeina telo zjutraj ne bo spočito, saj zaradi stimulativnega učinka pa ne bo faze globokega spanca. Če spijete veliko skodelico kave (200 mg kofeina) ob 15h, bo v telesu ob 21h še vedno 100 mg kofeina. Zaradi tega spanec ne bo krepčilen. Ker se počutimo utrujene, sledi zjutraj nova skodelica kave in cikel se nadaljuje iz dneva v dan. Ob prenehanju uživanja kofeina pride do abstinenčne (vzdržne) krize, saj se krvne žilice v možganih skrčijo in občutimo močan glavobol.
L-KARNITIN:
L-karnitin je snov, ki jo človeško telo proizvaja iz aminokislin lizina in metionina. Za učinkovito proizvodnjo potrebuje še vitamin C, železo, niacin in vitamin B6. L-karnitin je nujno potreben za transport maščobnih kislin iz krvi v celične mitohondrije, ki so nekakšen generator energije v celicah. Čeprav ga najdemo tudi v hrani (predvsem v mesu in mlečnih izdelkih), vnos s hrano ni nujno potreben. V mirovanju in pri običajnih opravilih ga je namreč za prenos maščob v mitohondrije v telesu več kot dovolj.
V mladosti in določenih drugih situacijah (npr. nosečnost) pa produkcija l-karnitina v telesu potrebe po njemu ne zadovoljuje v celoti. Ravno tako lahko pride do pomanjkanja med aktivnostmi, ki temeljijo predvsem na izgorevanju maščob za energijo. To so zmerne aerobne aktivnosti, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje ... Med aktivnostjo se namreč v telesu sproščata hormona adrenalin in noradrenalin, ki spodbujata izločanje maščobnih kislin iz maščobnih celic (lipoliza). Tako pride do porasta maščobnih kislin v krvi in s tem tudi do večje potrebe po l-karnitinu. Če v tem primeru dodate l-karnitin kot dodatek k prehrani, se izraba maščob za energijo poveča.
Za maksimalni učinek l-karnitina na izgubo telesne maščobe je potreben odmerek 2 do 4 g 30 minut pred aktivnostjo. Za boljši efekt je priporočljiv še dodatek kofeina, ki med aktivnostjo spodbuja sproščanje maščobnih kislin. Pred aktivnostjo je torej priporočljivo spiti kakšno kavo, v vsakem primeru pa veliko tekočine, najbolje kar navadno vodo.
Največ maščobe boste pokurili, če boste aktivnosti izvajali zjutraj na tešče, saj je takrat raven krvnega sladkorja zaradi nočnega stradanja nizka. Tako telesu kot vir energijo ne preostane nič drugega kot načetje zalog telesne maščobe.
Dodatek l-karnitina velja za zelo varnega in neškodljivega. Izogibali bi se mu naj le bolniki, ki imajo težave z žlezo ščitnico oz. tisti, katerih raven ščitničnih hormonov je zelo nizka. V takem primeru namreč l-karnitin negativno vpliva na produkcijo teh hormonov.
ZGODOVINA L-KARNITINA
L-karnitin so prvič izolirali iz kravjega mesa leta 1905. Ime izhaja iz latinske besede »carnis«, ki pomeni meso. Kemijska struktura l-karnitina (hydroxy-4trimetihylaminobutryc acid) je bila določena leta 1948 ter poimenovana vitamin BT.
Leta 1950 je Irving Fritz ugotovil vlogo l-karnitna v človeškem telesu. Ta znanstvenik je dokazal, da je l-karnitin nujno potreben pri oksidaciji dolgoverižnih maščobnih kislin v srčni in tudi drugih mišicah. Postopek sinteze iz aminokislin l-leucina in l-metionina pa je bil prvič zabeležen leta 1970.
Človek in drugi sesalci so l-karnitin sposobni proizvesti endogeno, vendar ga v določeni količini vnesemo tudi s hrano. Povprečna dieta bi naj zagotavljala okoli 100 do 300 mg l-karnitina dnevno. Največ ga najdemo v živalskem mesu, nekaj manj v mleku in mlečnih izdelkih ter skoraj nič v rastlinski hrani. (tabela 1)
ŽIVILO VSEBNOST L-KARNITINA V mg /100g
Ovčje meso 210
Jagnjetina 78
Teletina 64
Piščančje in kokošje meso 8
Kruh 0,2
Riž 0,06
Špinača 0
Jabolčni sok 0
Pri vegetarijancih obstaja precejšnja možnost, da pride do pomanjkanja l-karnitina, kar je še posebej verjetno v stresnih situacijah, med različnimi bolezenskimi stanji in med športno aktivnostjo.
Kot sem že omenil, sta za sintezo l-karnitina v telesu potrebni aminokislini l-lisin in l-metionin, poleg njiju pa še nekaj mikroelementov, kot so vitamin C, železo, niacin in vitamin B6. Encimi za sintezo se nahajajo v jetrih, ledvicah in možganih.
L-KARNITIN V ČLOVEŠKEM TELESU
V povprečnem človeku najdemo okoli 25 g l-karnitina, večinoma v mišičnem tkivu. Večja je količina mišične mase, več je l-karnitina. L-karnitin, ki ga zaužijete s hrano ali pa v obliki dodatkov k prehrani se v telo absorbira v tankem črevesju.
Največja koncentracija v krvi je dosežena 3 do 5 ur po zaužitju. Največ ga imajo v krvi moški (59 mmol/L), nekaj manj ženske (51 mmol/L), najmanj pa seveda otroci (okoli 40 mmol/L). Debelejši ljudje ga imajo v krvi več kot ljudje bolj suhe postave.
Oralni dodatek l-karnitina v odmerku 2 g vodi do maksimalnega nivoja 69 mmol/L.
L-karnitin se pojavlja v dveh izomerah D in L. D je nenaravna oblika, ki zavira absorpcijo L izomere ter je tudi toksična za naše telo.
Koncentracija l-karnitina v skeletnih mišicah je 70x večja od koncentracije v krvi.
Ukvarjanje s športom lahko zniža koncentracijo l-karnitina v mišicah.
L-karnitin se izloča preko ledvic, kjer se v primeru pomankanja v telesu reabsorbira kar do 90% in vrne v krvni obtok. Ko je raven l-karnitina v telesu visoka, se velik odstotek preko ledvic izloči iz telesa. Razpolovna doba l-karnitina v krvi je od 2 do 15 ur.
FUNKCIJE L-KARNITINA V TELESU
L-karnitin deluje v okolici membrane mitohondrijev, kjer pospešuje in omogoča transport daljših maščobnih kislin iz krvi v celične mitohondrije. V njih pride do beta oksidacije oz. produkcije energije iz maščobnih kislin.
Če v telesu pride do pomanjkanja, je na voljo manj energije, odvečne dolge maščobne kisline pa se kopičijo v citoplazmi zunaj mitohondrijev in povzročajo toksičnost. Srednje verižne maščobne kisline l-karnitina za transport v mitohondrije ne potrebujejo. Iz tega razloga se v zdravstvene namene v obliki MCT olja uporabljajo pri posameznikih, ki ne morejo proizvajati l-karnitina.
Nedavno pa je bila odkrita še dodatna funkcija l-karnitina kot antioksidanta. Uspešno lahko namreč znižuje škodo, ki jo povzročajo prosti radikali pri številnih bolezenskih stanjih in stresnih situacijah.
L-KARNITIN KOT ERGOGEN
Vloga l-karnitina pri produkciji energije je vodila znanstvenike do raziskav v zvezi z uporabo l-karnitina pri športnikih. Poleg povečanega izkoristka dolgih maščobnih kislin za energijo pride teoretično tudi do varčevanja z glikogenom in zmanjšanja utrujenosti.
Največ se je s študijami o l-karnitinu ukvarjal znanstvenik Eric Brass. V kar 17 študijah o uporabi l-karnitina v športu ni zaznal negativnih učinkov. Študije se med seboj močno razlikujejo po načinu administracije, odmerkih in dolžini proučevanja. 6 izmed 17 študij je dokazalo l-karnitinovo učinkovitost.
V študiji, izvajani na kolesarjih, ki so prejemali 1 g l-karnitina dnevno, se je močno zmanjšala koncentracija laktata, izraba kisika ter fizične sposobnosti kolesarjev pa so se povečale. V naslednji študiji so l-karnitin preizkušali na profesionalno treniranih atletih, ki so prejemali oralne odmerke v količini 3 g dnevno. Maksimalna izraba kisika med aktivnostjo se je povečala. Nižjo raven laktata je pokazala tudi študija z 2 g l-karnitina dnevno. Kljub temu večina študij ni pokazala učinkovitosti l-karnitina na fizične sposobnosti športnikov.
UPORABA L-KARNITINA V DRUGE NAMENE
Pretežen vir energije, potrebne za delovanje srčne mišice, predstavlja oksidacija maščobnih kislin. S študijami na tem področju je ugotovljen ugoden vpliv l-karnitina na jakost in posledice srčnega infarkta.
Pri uporabi l-karnitina na psih se je močno povečala srčna kontrakcija (za 35%), srčni utrip pa se je znižal kar za 17%.
V naslednji študiji je 28 dnevna uporaba 2 g l-karnitina zmanjšala možnost pojava angine pektoris, odpovedi srca in aritmije pri ljudeh, ki so pred tem doživeli srčni napad.
V študiji, izvajani na osebah s diabetesom tipa2, je intravenski odmerek l-karnitina povečal senzitivnost na hormon insulin in znižal raven laktata.
Študije tudi dokazujejo povečano produkcijo spermijev ob uporabi l-karnitina.
L-KARNITIN IN IZGUBA MAŠČOBE
Teoretični potencial l-karnitina pri izgubi maščobe obstaja. Povečan transport maščobnih kislin v mitohondrije bi lahko vodil do pospešene izgube maščobe. Študije so, podobno kot pri uporabi l-karnitina pri športnikih, dale mešane rezultate. Nekatere izmed njih:
Tako je Villiani proučeval uporabo l-karnitina pri ženskah v odmerkih 2 g dvakrat dnevno. Skupina žensk, ki je jemala l-karnitin, je na nizkokalorični dieti izgubila ravno toliko maščobe kot skupina brez l-karnitina.
Brandsch je preučeval l-karnitin na podganah prav tako ob pogojih nizkokalorične diete v odmerkih 5 g na kilogram telesne teže v časovnem obdobju 30 dni. Rezultati (izguba maščobe) so bili enaki tako pri skupini, kjer je bil dodan l-karnitin kot pri kontrolni skupini.
V neki drugi študiji je bila primerjana izguba maščobe med tremi skupinami podgan. Vse tri skupine so bile na dieti. Prva skupina je prejemala tudi dodatek l-karnitina, holina in kofeina, druga skupina ni prejemala dodatkov, bila pa je telesno aktivna, tretja skupina pa je bila izključno na dieti (ni prejemala dodatkov in ni bila telesno aktivna). Pri prvi in drugi skupini je bila izguba maščobe enaka, v primerjavi s skupino, ki je bila le na dieti pa je bila izguba maščobe večja. Velja pa omeniti precejšnje znižanje ravni krvnih trigliceridov in holesterola, kar kaže še na l-karnitinov dodaten potencial.
Hongu je v študiji, izvajani na ženskah preizkusil delovanje kombinacije l-karnitina in holina v primeru aktivnosti. Skupina, ki je uporabljala dodatek l-karnitina in holina, je izgubila več maščobe.
TOKSIČNOST L-KARNITINA
Pri raziskavah na živalih je bilo ugotovljeno, da je potreben zelo velik odmerek, da se l-karnitin izkaže za toksičnega. Smrt je povzročil odmerek 8,9 g/kg telesne teže, kar pri povprečnem človeku predstavlja približno 700 g l-karnitina.
Pri ljudeh se lahko pri odmerku v količini 15 g dnevno pojavijo manjši stranski efekti kot npr. diareja in prebavne težave.
L-KARNITIN: DA ALI NE
Glede na študije dodatek l-karnitina ne vodi nujno do izgube maščobe in izboljšanja fizičnih sposobnosti športnikov. Študije so pokazale različne rezultate. Vsekakor je opraben v primeru težav s srcem, povečanimi trigliceridi v krvi ter kot antioksidant. Antioksidativno delovanje je namreč v telesu športnika zelo pomembno, saj se med aktivnostjo močno poveča tvorba prostih radikalov. Prav tako se število prostih radikalov, obremenitev srca in raven trigliceridov v krvi poveča pri uporabi posameznih ergogenov, npr. anaboličnih steroidov.
Teoretičen vpliv na izgubo maščobe je vredno preizkusiti v praksi, vendar ob pogoju, da izvajate manj in srednje intenzivne aerobne aktivnosti na tešče.
EFEDRIN
Kaj je efedrin?
Efedrin (ang. ephedrine), Ephedra, Ma Huang so najpogostejši termini, ki imajo skupni imenovalec - grmičasto rastlino Ephedra iz družine Ephedracae. Najdemo jo predvsem v puščavskih predelih Kitajske, pa tudi drugod po svetu (Evropa, Amerika, Avstralija, Indija...). Stari Kitajci so rastlino uporabljali kot zdravilo za bronhialno-astmatična obolenja. Tudi danes se uporablja pri blaženju astmatičnih napadov ter za dvigovanje krvnega pritiska.
Steblo Ephedre vsebuje 1-3% alkaloidov, v katerih je 30-90% efedrina, odvisno od vrste rastline. Mimogrede - med alkaloide spadajo tudi kokain, morfij, heroin... Poleg efedrina je pomemben tudi pseudoefedrin, ki je v rastlini zastopan v manjši meri.
Efedrin je kemijsko zelo podoben amfetaminom. Tudi lastnosti efedrina oz. njegovo delovanje na človeški organizem je v veliki meri precej podobno lastnostim amfetaminov. O amfetaminih je večina ljudi že slišala zaradi "rekreacijske" droge Ectasy. Struktura molekule efedrina je prikazana na sosednji sliki.
Efedrin, stimulator simpatičnega živčnega sistema, ima dobre antispazmodične lastnosti - sprošča nabreklost sluznice dihalnih poti. Pseudoefedrin je koristen pri sproščanju pretiranega nabrekanja nosnega ožilja. Zaradi tega ju uporabljamo pri zdravljenju bronhialne astme, bronhitisa, pogostem kašljanju, sopihajočem dihanju, zamašenih sinusih itd.
Efedrin in hujšanje
Zaradi stimulativnega učinka na centralni živčni sistem se je efedrin pričel uporabljati tudi kot sredstvo za zmanjševanje maščobnega tkiva. Opaženi so bili vzpodbudni efekti - zmanjšanje apetita, zaradi stimulacije žleze ščitnice povečan metabolizem, termogenski efekt (povečanje telesne temperature, kar v splošnem povečuje energetsko porabo in s tem tudi kurjenje maščob).
Sliši se torej zelo obetavno - čudežna rastlina, ki so jo poznali že modri Kitajci, povrh vsega še naravna snov, nobenih škodljivih lastnosti...
Kot že velikokrat prej ni bilo tudi zdaj nič nepričakovanega, da so modrost starih ljudstev in zdravilstva izrabili. Vedeti moramo, da se v farmacevstki in prehrambeni industriji zasluži ogromne količine denarja pri izdelkih, ki so povezani z zmanjševanjem telesne mase, maščobnega tkiva oz. v splošnem s hujšanjem. Sodoben človek razvitega sveta ima na razpolago energetsko bogato hrano (maščobe, mastno meso...), ki je bila včasih bolj ali manj redek priboljšek. Povprečenemu sodobnemu človeku tudi ni več treba opravljati težkih fizičnih del - večina služb je sedečih, svoje telo uporabljamo večinoma za tipkanje, prenašanje papirjev, držanje telefonske slušalke, krmiljenje avtomatiziranih strojev ipd. Nič čudnega torej, da pojemo bistveno več kot porabimo, pa še kvaliteta hrane je na račun okusa slabša. Zato nam želijo "dobri ljudje" iz industrije čudežnih preparatov pomagati - zakaj bi se mučili na trim stezi, zakaj bi morali žuliti zadnjo plat na kolesu ali se potiti v fitnesu ali na aerobiki? Vzameš malce tega praška, po jedi ono tableto, pa bo telo vitko in zdravo.
Velikokrat se premalo zavedamo, da so razni športni dodatki namenjeni predvsem zdravim ljudem, ki jim je rekreacija del življenja, nekateri dodatki pa so smiselni le za vrhunske športnike, ki lovijo desetinke ali stotinke sekunde.
Pasti efedrina
Efedrin se je pričel torej množično uporabljati kot sredstvo za hujšanje, kmalu je prišlo na dan, da se učinek še poveča v kombinaciji s kofeinom in aspirinom. Prodajati so ga začele ugledni proizvajalci farmacevtskih izdelkov in športnih prehrambenih dodatkov. Na srečo pri nas ni bilo takšnega navdušenja in uporabe kot npr. v ZDA.
Že po nekaj letih uporabe efedrina se je pojavilo več primerov s smrtnim izzidom, kjer so ugotovili posredno ali neposredno krivdo uživanja efedrina oz. izdelkov, ki so vseboali efedrin. Prav tako so pri več sto osebah, ki so konzumirali efedrin, opazili različne škodljive učinke:
- povečan krvni pritisk
- naglo bitje srca in aritmija
- nevropatija (bolezen perifernega živčevja)
- poškodbe mišic
- razne kapi
- glavoboli
- nespečnost
- izguba spomina
- tremor oz. drhtavica
- epileptični napadi.
Čeprav bi bilo logično sklepati, da so imeli težave le ljudje s previsokim krvnim pritiskom ali npr. slabim srcem, so se težave in celo smrti pojavile pri povsem zdravih ljudeh. Prav tako ni možno določiti, ali obstaja dovolj majhna doza, ki ne bi bila škodljiva.
Velja si torej zapomniti naslednje ugotovitve in zaključke:
- efedrin je prepovedan s strani uglednih institucij, kot sta npr. IOC (International Olympic Committee) in NCAA (National Collegiate Athletic Association)
- človeško telo se na efedrin odziva zelo individualno - kljub temu, da ga prijatelj ali trener uporablja že dolgo časa brez težav, to še ni garancija za neškodljivost
- učinki efedrina in s tem povezane nevarnosti se še povečajo s kombinacijo kofeina in/ali aspirina
- ženskam, ki dojijo, je efedrin strogo odsvetovan oz. prepovedan, saj se nahaja ob konzumaciji tudi v materinem mleku
- zaradi prepovedi efedrina ni nujno, da se proizvajalec (v nekaterih državah proizvodnja efedrina ni prepovedana ali pa lahko naletimo na izdelek iz "črnega trga") hvali z vsebnostjo te snovi - pazimo na imena, kot so npr. Ma Huang, Mormon tea, Squaw tea, ephedra, Ephedra sinica, ephedra extract, ephedra herb powder, ECA (ephedrine+caffeine+aspirin), Sida cordifolia itd.
- ameriška agencija FDA (Food and Drug Administration) dovoljuje maksimalno dozo 24 mg efedrina dnevno, pri čemer en obrok ne sme presegati 8 mg in celotno uživanje efedrina lahko traja največ 1 teden - tudi to priporočilo naj velja le za tiste, ki jim efedrin dejansko lajša bolezenske simptome in dobijo zdravilo po posvetu s svojim zdravnikom, ne pa v namen "goljufanja" organizma oz. izgubljanja maščob
- telo se na efedrin adaptira podobno kot na kofein - tisti, ki so jemali efedrin brez hujših stranskih posledic dlje časa, so opazili, da po nekaj tednih ne deluje več (ali pa je treba povečati doziranje, kar je lahko usodno); če po tem ne nadaljujemo s kvalitetnimi treningi in prehrano, se izgubljena maščobna masa pridobi nazaj
- ker je efedrin v večini držav prepovedan, obstaja precejšnja verjetnost prodaje na črnem trgu - tu preži še toliko večja nevarnost, saj pri takšnemu načinu prodaje in proizvodnje ne vemo, kaj izdelek dejansko vsebuje, ali je v njem morda celo sintetični efedrin (kar je še slabše) in kakšen je bil nadzor nad kvaliteto proizvodnje.
Za konec lahko torej povzamemo, da na žalost ali pa morda na srečo tudi z efedrinom še nismo dobili čudežnega zdravila, ki bi namesto nas oblikovalo lepo telo. Če ste v vlogi tistega, ki svojemu znancu šepetaje priporoča efedrin ali ECA se zamislite, kakšno odgovornost s tem dejansko nosite. Če ste nezadovoljni s svojo postavo in odvečnimi kilogrami, se na podlagi opisanih lastnosti efedrina odločite raje za bolj neškodljiv način izgubljanja maščob. Mi vam še vedno priporočamo prijetno in zmerno rekreacijo, pa čeprav bo tisti odvečni kilogram izginil mesec dni kasneje.