- 21 Jun 2007, 10:10
#94469
Kot vse kaže, Krjavelj ni dobro tistega hudiča na pol presekal ali pa so se iz tistih polovic klonirali novi "tajfelčki"....Eden izmed njih mi je preprečil udeležbo na 6. GM40...Ker se pač še ne dam, sem šel v torek, 19. delat popravni izpit..
Prav nobenega tokrat ni bilo, ki bi me lahko prepričal, naj ne grem na pot.
Start seveda zelo uspešen,prav nobene gneče ni bilo, a je veselje kmalu izginilo z obraza. Na pol poti med 1. in 2. okrepčevalnico sem točno na sredi steze naletel na mrtvo srnico. Kaj je svetlodlako lepotico prignalo na rob obupa, ne vem, poškodb nisem opazil nobenih. Sledil je telefonski klic, upam, da se je zadeva naprej odvila, kot se v takih primerih zgodi. Pred kuloarjem pod Suho se je en svizec odločil, da me ne bo čakal na poti, ampak nekoliko stran od poti. Čokolado sem imel itak že zavito..In točno na vrhu prileti ena velika mušica v oko...in oko začne skelet prav neprijazno in to traja prav do Kala, ko uspem najti ogledalo na prvem avtu in neprijetno nadlego spravit iz očesa. Še en pozdrav sem doživel. Iz Znojil prilaufa direkt po cesti divji zajec. Nekaj metrov pred srečanjem sva se umaknila drug drugemu. Jaz na rob ceste, on (ona?) pa v travo...
Hudajužna, kaj naj rečem, brez "južne" je bilo treba rinit v Durnik...Lačen, žejen, utrujen...Počasi je šlo, no, vsaj muhe so me priganjale...Za razliko od sobotnega maratona sem tokrat vse sam pokasiral...Ampak najbolj zaželjeni DC na svetu se le pojavil ...WC ni, ker v njem ni vode...Dry sekret...ma, samo da je...Na PB bi spil čaj, pa ni bilo možnosti, je bila potem tudi voda dobra. In ko sem že obračal avto proti severu, glej ga glej, po cesti prilaufa sam Jožko. Boljše pike na i maratona bi si pa težko predstavljal.
Še sreča, da nam ni treba pisat z nogami, dva dni kasneje so še čisto lesene....
Prav nobenega tokrat ni bilo, ki bi me lahko prepričal, naj ne grem na pot.
Start seveda zelo uspešen,prav nobene gneče ni bilo, a je veselje kmalu izginilo z obraza. Na pol poti med 1. in 2. okrepčevalnico sem točno na sredi steze naletel na mrtvo srnico. Kaj je svetlodlako lepotico prignalo na rob obupa, ne vem, poškodb nisem opazil nobenih. Sledil je telefonski klic, upam, da se je zadeva naprej odvila, kot se v takih primerih zgodi. Pred kuloarjem pod Suho se je en svizec odločil, da me ne bo čakal na poti, ampak nekoliko stran od poti. Čokolado sem imel itak že zavito..In točno na vrhu prileti ena velika mušica v oko...in oko začne skelet prav neprijazno in to traja prav do Kala, ko uspem najti ogledalo na prvem avtu in neprijetno nadlego spravit iz očesa. Še en pozdrav sem doživel. Iz Znojil prilaufa direkt po cesti divji zajec. Nekaj metrov pred srečanjem sva se umaknila drug drugemu. Jaz na rob ceste, on (ona?) pa v travo...
Hudajužna, kaj naj rečem, brez "južne" je bilo treba rinit v Durnik...Lačen, žejen, utrujen...Počasi je šlo, no, vsaj muhe so me priganjale...Za razliko od sobotnega maratona sem tokrat vse sam pokasiral...Ampak najbolj zaželjeni DC na svetu se le pojavil ...WC ni, ker v njem ni vode...Dry sekret...ma, samo da je...Na PB bi spil čaj, pa ni bilo možnosti, je bila potem tudi voda dobra. In ko sem že obračal avto proti severu, glej ga glej, po cesti prilaufa sam Jožko. Boljše pike na i maratona bi si pa težko predstavljal.
Še sreča, da nam ni treba pisat z nogami, dva dni kasneje so še čisto lesene....
Kamela ne misli na isto kot tuareg.
Zgodi se naša volja, kakor na pohodu, tako tudi na teku.
www.sam-svoj-pivovar.com
Zgodi se naša volja, kakor na pohodu, tako tudi na teku.
www.sam-svoj-pivovar.com