Zadnje novičke

[BO-JAN]

Zdravo!

Do teka na Ratitovec nisem vedel kaj pomeni, če te zagrabi krč v meča, od takrat dalje me je krč še nekajkrat zagrabil izmenično v eno ali drugo nogo. Do tega pride pri večjih obremenitvah na treningu ( ponavljalni teki v hrib, hitra hoja v hrib).

Kako se vi srečujete s tem problemom in kaj ukreniti da nebi prihajolo do krčev.



Hvala in LP Bojan

[tek_v_snegu]

KRatkorocna resitev ki pa dolgorocno prinasa apnenitev tkiv in vecje izpostavljenost poskodbam so umetni prehrambeni dodatki z elektroliti v hipotonikih ali izotonikih.
( Predvsem kombinacija Ca:Mg 3:1 in vse kar je potrebno za njuno absorbcijo - torej ne piti Coca-Cole, vitamin D in vitamin C... ).

Dolgorocna resitev naravni zeleni sokovi v dnevih pred tekom vsak dan
ali pa dobro prezvecena zeleno-listna zelenjava ( do stanja soka v ustih prezveciti ). In to veliko veliko...
Tako misicna tkiva ohranijo elstiacnost, ne prihaja do odlaganja odvecnih elektroltitov in izpostavljernost poskodbam je manjsa.

Najvecja past so sumece tablete ( Ca, Mg) ki cisto skurijo micina tkiva ob rdnem doziranju in si veliko bolj obcutljiv za poskodbe.

Kombinacija Ca,Mg pa ( potem pa vse kar je potrebno za njuno abosrbcijo ) sta vsekakor prvi naslov za krce.
Drugi naslov pa so potem elektroliti kot so Kalij ( banane ), Na ( soli ) pa ne toliko za krce kot za vzdrzevanje homeostaze vode v telesu.


Ampak kot receno najboljsa in ucinkovita razmerja so v naravnih rasltinah.

Ce pa ta problem resujes z napitki na teku je ze prepozno.
Zadevo je treba pripraviti v dnevih pred tekom in se bolj pomembno v regeneracijski dobi ( ce regeneracija ni dovolj bogata z organskimi viti elektroliti tukaj micicna vlakna izgubljajo najvec na fleksibilnosti in proznosti ).

Stretching je sicer naslov ki se ga omenja ampak stretchin ne naredi kvantitatvine spremembe ampak samo porazdeli stres.

[BO-JAN]

Zdravo

Ko tole berem kar ne morem verjeti, saj so mi , verjetno dobronamerno svetovali tekaški kolegi, da naj pred takšnimi napori kot je tek na Ratitovec ali Grintavec, zaužijem Mg ki ga dobiš v šumečih tabletah, saj naj bi preprečevali krče.

Verjetno bo nekaj na tem saj pred zaužitjem šumečih tablet z Mg nisem nikoli imel krčev.

Kot informacijo na treninge jemljem s seboj IZOmaratonik, ki se mi zdi primeren napitek

PS: šumeče tablete so itak pri koncu, banane bomo pa tudi zmanjšali

Hvala LP Bojan

[mojA]

Zanimivo to o šumečih tabletkah. Jaz mislim, da mi pomagajo. Kupujem pa jih v lekarni, tiste večje, pa tudi Donat MG pijem + vitaminske tabletke UNICAP, se mi zdi.
Te umetne stvari mi res niso všeč. Vitaminov prav gotovo ne bom več kupila (vsaj ne teh), ker sem na embalaži opazila, da vsebujejo poleg vitaminov in mineralov tudi "sumljive snovi" E-je!? Res ne vem, kje je tu fora. Zakaj dodajajo barvila, če so karcenogena?Sicer pa podobne dodatke vsebuje tudi sveža zelenjava in sadje - kar direktno iz zraka in korenin.
Čimmanj krčev želim !

[luzr]

Moje mnenje. In žal tudi spoznanja.

1.Na preobremenitev telo reagira s krči...
Preventiva je ne pretiravati, ne se pretrenirati. Raztezne vaje pred in po aktivnosti (čeprav sem videti pozersko in kretensko).
Kurativa masaža, hlajenje, kopel. Primerna prehrana. Plavanje in kolesarjenje, ki aktivirata druge mišične skupine.

2.Tisti razvpiti "E-ji", ki se jih ljudje tako bojijo, so ponavadi stabilizatorji, emulgatorji, barvila, ojačevalci okusa.
Sicer bi bila hrana iz tovarne/trgovine premalo všečna in okusna.
Izločila bi se vodna faza, hrana bi se hitreje pokvarila.

3.Vitaminski in mineralni nadomestki niso škodljivi. Razen pri ekstremnem pretiravanju. Naprimer C vitamin, železo, magnezij.
Niso smrtno nevarni! Zgolj neprijetni.
Poleg tega so bistveno dražji kot premišljeno izbrana sadje-zelenjava.
Prednost tablet je v priročnosti, trajnosti in preprostosti doziranja. Zlasti na tekmi, odročnih krajih (hribi, potovanje).

4.Kaj je bolj rakotvorno? Sonce, voda, zrak, hrana. Ali prevozna sredstva in infrastruktura. Retorično vprašanje...

5.Banane, čokolade in izotonični napitki (beri: sol+mineralna voda+C vitamin prašek) niso tako škodljivi.
Včasih ni bilo razen "Ovomaltina" posebnih prehranskih dodatkov v prosti prodaji. S tem ne mislim psihoaktivnih snovi in podobnih pripravkov!

[mare]

Banane med športnimi aktivnostmi odsvetujejo. Nazadnje v nasvetih za Franjo (mislim da Penko). Kljub temu pa lahko gledamo npr. Federerja, ko se med tekmo baše z bananami. Očitno njegovi prehrambeni svetovalci prisegajo na druge teorije.

[klopotec]

Banane med športnimi aktivnostmi odsvetujejo. Nazadnje v nasvetih za Franjo (mislim da Penko). Kljub temu pa lahko gledamo npr. Federerja, ko se med tekmo baše z bananami. Očitno njegovi prehrambeni svetovalci prisegajo na druge teorije.

Če bi dobili bio pridelane banane, bi to bila dobra rešitev. Žal pa so banane, ki jih prodajajo pri nas, prepojene s strupi. Najprej jih med gojenjem obilno škropijo na plantažah, nato jih oberejo zelene in natopijo s strupi, da se ne pokvarijo, medtem ko zorijo na prevoznih sredstvih in v skladiščih. Zaradi tega so slaba rešitev, verjetno nič boljša kot umetni dodatki za športnike.

[pvesel]

Moje mnenje. In žal tudi spoznanja.

1.Na preobremenitev telo reagira s krči...
Preventiva je ne pretiravati, ne se pretrenirati. Raztezne vaje pred in po aktivnosti (čeprav sem videti pozersko in kretensko).
Kurativa masaža, hlajenje, kopel. Primerna prehrana. Plavanje in kolesarjenje, ki aktivirata druge mišične skupine.

2.Tisti razvpiti "E-ji", ki se jih ljudje tako bojijo, so ponavadi stabilizatorji, emulgatorji, barvila, ojačevalci okusa.
Sicer bi bila hrana iz tovarne/trgovine premalo všečna in okusna.
Izločila bi se vodna faza, hrana bi se hitreje pokvarila.

3.Vitaminski in mineralni nadomestki niso škodljivi. Razen pri ekstremnem pretiravanju. Naprimer C vitamin, železo, magnezij.
Niso smrtno nevarni! Zgolj neprijetni.
Poleg tega so bistveno dražji kot premišljeno izbrana sadje-zelenjava.
Prednost tablet je v priročnosti, trajnosti in preprostosti doziranja. Zlasti na tekmi, odročnih krajih (hribi, potovanje).

4.Kaj je bolj rakotvorno? Sonce, voda, zrak, hrana. Ali prevozna sredstva in infrastruktura. Retorično vprašanje...

5.Banane, čokolade in izotonični napitki (beri: sol+mineralna voda+C vitamin prašek) niso tako škodljivi.
Včasih ni bilo razen "Ovomaltina" posebnih prehranskih dodatkov v prosti prodaji. S tem ne mislim psihoaktivnih snovi in podobnih pripravkov!

1. BOLJE JE če probas pred treningom samo sklepe nekako ogreti, raztezanja ne priporočam preveč ker telo ni ogreto in lahko pride do poškodb, in natrganosti, raztezanje pride na koncu.Ali pa vsaj 15-20min teči da se telo ogreje, potem pa napravi raztezne vaje.



2 tisti eji so lahko zelo skodljivi:
a.) problemi s črevesjem: E 220, 221, 232, 224
b.) problemi s prebavo: E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466, 407
c.) kožna obolenja: E 230, 231, 232, 233
č.) uničuje vitamin B12: E 200
d.) povišuje holesterol: E 320, 321
e.) draži živce: E 311, 312
f.) vnetje ustne votline: E 330 – najnevarnejši dodatek, ki povzroča RAKA Najdemo ga: schweppes od limone, senf, nekatere brezalkoholne pijače, meso rakcev, nekateri siri, gobe v konzervi...
ps eji so kapitalistična fora, da je zivilo obstojnejse je pac nekaj bilo treba narediti, in so dodali zivilom te eje.normalno da pravo mleko ne zdrzi v hladilniku 6 tednov tako kot alpsko ki je globoko pasterizitano in sterilizirano.


3.vitamin c ni skodljiv ker je topljiv v vodi, in ga tako ali tako izločiš z vodo(seč, pot)odvisno samo v kaksni obliki ga prejmes, ali je to hrana ali kemijsko predelane mulitvitaminske tablete...najbolje stisnena limona

4. namesto banan je pametno kaksen proteinski napitek ali mesanico maltodekstrin in wheya. se vseeno je samo filtrirana sirotka.se pa strinjam da je vsa hrana genetsko predelana.Jabolka in banane so v enormnih velikostih.2-3x večje od normalnih.


5. glej na veliko količino spanja in počitka ki ga telo potrebuje.

[mare]

Banane med športnimi aktivnostmi odsvetujejo. Nazadnje v nasvetih za Franjo (mislim da Penko). Kljub temu pa lahko gledamo npr. Federerja, ko se med tekmo baše z bananami. Očitno njegovi prehrambeni svetovalci prisegajo na druge teorije.

Če bi dobili bio pridelane banane, bi to bila dobra rešitev. Žal pa so banane, ki jih prodajajo pri nas, prepojene s strupi. Najprej jih med gojenjem obilno škropijo na plantažah, nato jih oberejo zelene in natopijo s strupi, da se ne pokvarijo, medtem ko zorijo na prevoznih sredstvih in v skladiščih. Zaradi tega so slaba rešitev, verjetno nič boljša kot umetni dodatki za športnike.

Ne ni zaradi strupov. Pravzaprav sem zmotno pripisal izjavo Penku, pravilno je Rober Hajdinjak, dr. med. Citiram: "Med naporom se izogibajte sadju, predvsem bananam, ker za prebavo potrebujejo precej časa in lahko povzročajo težave z želodcem. Primerni so le citrusi in suho sadje v zmernih količinah"

[klopotec]

[Ne ni zaradi strupov. Pravzaprav sem zmotno pripisal izjavo Penku, pravilno je Rober Hajdinjak, dr. med. Citiram: "Med naporom se izogibajte sadju, predvsem bananam, ker za prebavo potrebujejo precej časa in lahko povzročajo težave z želodcem. Primerni so le citrusi in suho sadje v zmernih količinah"[/quote]
Jaz sem napisal svoje mnenje. Ne jem jih zaradi strupov. Na plantažah imajo veliko obolelih delavcev, ki so zastrupljeni in umirajo zaradi kemikalij, ki jih uporabljajo pri pridelovanju. Se mi močno zdi da takšna banana ni ravno najbolj zdrava. Pa še gensko spremenjene so.
Če pa bi dobil bio banane pa bi jih ravno med tekom jedel. Meni ne povzročajo nobenih težav, dr. Hajdinjak pa ima mogoče slab želodec, ali pa je to od kje prepisal. Pač moraš poskusiti in če ne čutiš problemov ke stvar zate v redu.
pvesel pa je napisal, da bi banane zamenjal s kakšnim proteinskim napitkom. Tega pa ne razumem.

[mare]

[Ne ni zaradi strupov. Pravzaprav sem zmotno pripisal izjavo Penku, pravilno je Rober Hajdinjak, dr. med. Citiram: "Med naporom se izogibajte sadju, predvsem bananam, ker za prebavo potrebujejo precej časa in lahko povzročajo težave z želodcem. Primerni so le citrusi in suho sadje v zmernih količinah"

Jaz sem napisal svoje mnenje. Ne jem jih zaradi strupov. Na plantažah imajo veliko obolelih delavcev, ki so zastrupljeni in umirajo zaradi kemikalij, ki jih uporabljajo pri pridelovanju. Se mi močno zdi da takšna banana ni ravno najbolj zdrava. Pa še gensko spremenjene so.
Če pa bi dobil bio banane pa bi jih ravno med tekom jedel. Meni ne povzročajo nobenih težav, dr. Hajdinjak pa ima mogoče slab želodec, ali pa je to od kje prepisal. Pač moraš poskusiti in če ne čutiš problemov ke stvar zate v redu.
pvesel pa je napisal, da bi banane zamenjal s kakšnim proteinskim napitkom. Tega pa ne razumem.[/quote]



Nič nočem nikomur vsiljevati, niti tebi ne. Jasno, da so banane, ki jih kupiš v trgovini čisto nekaj drugega kot tiste, ki jih kupiš na tržnici nekje v Latinski Ameriki ali Aziji, ali pa jih celo sam utrgaš iz drevesa. Po drugi strani kažejo raziskave, da je v večini banan v samih bananah dokaj malo kemikalij, v olupkih pa tudi ne prav veliko. Nove vrste bananovcev namreč niso posebno občutljive na škodljivce, za razliko od agrumov pa zorenja banan ni potrebno kemično ustaviti, pač pa je za to dovolj že nizka temperatura. Po drugi strani je sledi kemikalij najti tudi v nesporno biološko pridelanih živilih, ker se pač nikjer v Sloveniji (pa najbrž sploh nikjer na svetu) ni mogoče izogniti atmosferskim vplivom.

Še o bananah. Robert Hajdinjak je asistent na katedri za medicino športa in torej ne gre samo za to, da njemu banane pač ne pašejo. Dejstvo je, da so banane dokaj težko in počasi prebavljive in iz tega stališča njihovo uživanje Hajdinjak odsvetuje, kot bi odsvetoval tudi npr. fižol ali zelje, čeprav sta tudi ti dve živili bogati z minerali. Ker banane jemo predvsem zaradi kalija, bi bilo smiselno malo poeksperimentirati s fižolom. FIžol bi lahko bil idealno živilo za tekače. Ima dokaj veliko kalorično vrednost, v glavnem v obliki ogljikovih hidratov, zelo bogat pa je s kalijem, magnezijem, fosforjem, kalcijem in železom. Naravnost idealno torej. Če bi si naredil pasto iz olupljenega fižola (lupine so najtežje prebavljivi del), bi bilo to lahko nadvse primerno živilo za med tekom (vsekakor boljše od banan). Ali ima kdo takšne izkušnje?

[klopotec]

Prejšnji teden sem se začel intenzivno ukvarjati s fižolom. Zaenkrat še nisem daleč s tem, sem pa navezal stike z nekaj strokovnjaki in strokovnjakinjami iz Zavoda za zdravstvenovarstvo in iz Biotehniške fakultete in pričakujem prave informacije, Torej po mojih dosedanjih informacijah (ki pa morda niso čisto točne) vsebuje beli fižil predvsem OHje, rjavi in rdeči pa mnogo več beljakovin. Zato sedaj uživam več belega fižola. Zame je to pomembno, ker ne jem mesa in večino hrane pojem surove, Fižola se ne da jesti surovega in ga jem kuhanega kot dodatek solatam ali kot samostojno jed, in ga samo malo posolim.

Kar pa se banan tiče, sem tudi jaz bral, da je v nih najdenih zelo malo strupov, kar me čudi, če po drugi strani vemo, kako intenzivno škropijo nasade banan. In nekaj tu ne štima, Sicer pa ma banane odbijajo tudi zaradi tega, ker so tropski sadež, sam pa raje posegam po sadežih iz naših geografskih širin. To se mi zdi primerneje. Res da sedaj vzgajajo odpornejše sorte, ki pa so prav gotovo gensko spremenjene in jih ne bi užival iz tega razloga. Vpliv GSO na zdravje človeka še ni raziskan in je to lahko rizično. GSOji naj bi po naketrih raziskavah slabili imunski sistem. (poskusi na prašičih, ki jih je delal dr. Pustai, potem pa so mu vzeli sredstva in ga utišali).

Nekaj si omenil še špinačo, malo ironično sicer. Jesti kuhano špinačo je res brez haska, če ne celo škodljivo. Če pa boš pred tekom pil njen sok, pa je to super zadeva. Pa tudi sol vsebuje (kot tudi druga zelenjava), pri intenzivnih naporih pa je res vprašanje ali je te soli dovolj. Verjetno jo je res dobro nekaj dodati v pijačo, ki jo piješ med in po teku. Sam pa moraš nekako pri sebi ugotoviti, kje je tista meja med običajnim naporom in velikim naporom, ko je treba dodajati sol. Ker moji napori niso tako veliki, jo dodajam le redko. Če narediš pijačo iz naravnih sestavin morda sol niti ni potrebna. Ampak če občasno dodaš kak kristalček, te pa tudi ne bo pobralo.

Sporočim informacije o fižolu, ko jih dobim.

[klopotec]

Govoril sem s profesorjem iz Biotehnične in pravi, da barva fižola ni pomembna za razlikovanje glede na vsebnost OHjev. Fižolov je okoli 500 vrst in razlike med njimi niso bistvene. Tako da fižol lahko izbiramo po okusu, najbolje pa je da jemo zdaj enega zdaj drugega. Jaz bi bil pozoren predvsem na to, kje in v kakšnih pogojih je pridelan in da ni GSO.

Zanimivo pa je to, da fižol vsebije več OH jev kot pa beljakovin in sicer je razmerje 1:2 do 1:3 v korist OHjev. Še bogatejša pa je z OHji čičerika. Ta je zanimiva, kot vir OHjev s tega vidika, da jo kaljeno lahko jemo surovo, tako kot žitarice. Tako da kombiniranje zelenjave, kalčkov, kuhanega fižila in sadja, lahko daje povsem zadostne količine vsega kar potrebujemo za normalne napore. Normalni napori so po moje nekje do maratona, za kakšne exstrene pa je treba bit že bolj študiozen, kar se tiče naravne hrane in "dodatkov".

Neke velike potrebe tako po bananh ne vidim, čeprav je res da pa so zelo praktične, dobre po okusu, mene recimo tudi nasitijo, oziroma mi dajo občutek sitosti. Tako da če pred tekomene tri ure ne jem, postanem že malo lačen in če pojem banano sem potem čisto ok.

[klopotec]

Dobil sem tudi podatek, primerjavo med pšenico in fižolom. Fižil vsebuje okoli 60, pšenica pa 71g ogljikovih hidratov. To me je zelo presenetilo. Mislil sem, da je razlika mnogo večja v korist pšenice. Fižil je tako zelo soliden vir OHjev.

[klopotec]

Ja še nekaj. Napisal si pasta iz olupljenega fižola. Lupina je verjetno težje prebavljiva, vendar pa potem živilo ni več kompletno in bi morda več izgubil kot dobil, Ugibam samo in vlečem neko paralelo z belo ali polnozrnato moko. Sicer težko, da bi kdo lupil fižil, težko izvedljivo, pa vseeno, jaz ga ne bi lupil. Se bo že prebavil.