O časih na Velebitu sem se spraševala tudi sama.

Primerjala sem ga s 3x GM4O. Podatki, ki so nam jih postregli, se sploh bistveno ne razlikujejo od 3xGM4O, seveda če so ti podatki točni. To bi nam najlažje povedal nekdo, ki je na tekmi zadevo izmeril.
Kljub temu sem prišla do zaključka, da se je pri meni (in še pri kom) poznalo nepoznavanje terena. Nekaj je oklevana, ker ne veš kaj te vse čaka, sicer pa imaš nekje pri roki karto, ki te usmerja, oznak, ki bi ti govorile, da si na pravi poti, pa ni. Najslabše je ponoči, ker se pojaviš ravno v tistem delu, ki je orientacijsko bolj zahteven in enostavno (razen če nisi orientacijst) zmrzneš. Opravljaš nepotrebne kilometre ter trošiš energijo,

da ne govorim, da moraš pri tem hladiti še glavo (jezo) ter si dvigovati moralo. Povejo ti, kje je voda (vodnjaki), pa vendar jo moraš na koncu najti sam (ne v vseh primerih). Prav tako ne smeš pozabiti na kontrolne točke in tudi, večino stvari moraš nositi s seboj.
Skratka, če si kondicijsko res močan, se prilepiš prvim, ki teren poznajo (seveda, če ga) in zadevo izpelješ brez težav.

V mojem primeru pa je zadeva malo drugačna, saj "tahudi" že uidejo naprej in tako nimam veliko izbire glede premagovanja poti. Da sem si olajšala noč, sem morala počakati 2 uri, da sem se priklopila neki skupini, pa še potem smo 1-2 uri ravno tako porabili za iskanje.
Zanimiv primer je tudi Boni, ki se je ponoči čisto izgubil. Na srečo je iz hriba videl naše čelne lučke, ki so mu pomagale, da se je vrnil na eno od kontrolnih točk. Tam je obupal nad nočjo in se odločil, da do svita zaspi.
To je to. Mogoče bi se našlo še kaj, je pa sigurno, da te tekme težko primerjamo z našimi, ker se v določenih detajlih razlikujejo.
Če bo pot po Velebitu naslednje leto enaka, pa sem prepričana, da bo za marsikoga zadeva veliko lažja, kar pa posledično pomeni, da bi znali biti tudi boljši rezultati.
Skratka to smo želeli in to tudi dobili. Res pa je, da nam poleg tekme šteje tudi prijetno druženje in dogodivščina, ki je s tem povezana.
Srečno vsem
Simona