Posebno spoštovanju tistemu, ki je z berglami prišel okoli jezera.
Najbolj aktivni uporabniki
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 12 Avg 2007, 22:59
#98360
Ja sem kasneje opazil. Le štartne številke so bile tako visoke, da sem mislil da nas je bilo res 600. Sicer nas je bilo 532 oz. vsaj toliko jih je prišlo do cilja.
Posebno spoštovanju tistemu, ki je z berglami prišel okoli jezera.
Posebno spoštovanju tistemu, ki je z berglami prišel okoli jezera.
- 13 Avg 2007, 17:04
#98438
Pravzaprav sem imel namen udeležiti se teka okoli Bohinjskega jezera. Že dolgo se ne spomnim, da bi zjutraj tako dolgo spal, zato nisem hotel drveti v Bohinj, ampak sem se lagodno odločil za tek okoli Blejskega jezera. Že ta jutranji dogodek je pokazal, da bo to dan poln preobratov ter pozitivnih in prijetnih presenečenj.
Prvo presenečenje me je doletelo, ko sem se ustavil na cesti nad Zako in gledal navzdol, kje naj parkiram. Da je bila to dobra poteza, se je pokazalo pozneje, ker si mimogrede lahko zavil na parkirišče z vstopnino, samo kratek odcep naprej, pa je bilo parkiranje za tekače zastonj. Debelo pa sem pogledal, ko je do mene pristopil mlad, temen moški in me skrivnostno vprašal, kje je El Džezira. Uh, sem si rekel, tole je pa pomemben tek, če se zanj zanimajo celo Arabci. Ko sem ponovno vprašal, kaj želi, sem razumel, da išče postajo Blet Džeziro. Aja, sem se spomnil sprašuje za železniško postajo Bled Jezero. Nasmejal sem se in mu jo pokazal, saj je bila samo preko ceste. Pri tem sem se spomnil davnega dogodka, ko meje nek Anglež v hotelu spraševal, kaj je to džedila. Ko sem ga vprašal, kje je to videl, je pokazal na cenik, ki je visel na steni in na katerem je pisalo pijače in jedila. Pijače je verjetno razumel, za džedila sem mu pa tudi razložil. Ampak to samo mimogrede.
Zapeljal sem na prosto parkirišče in odšel na prijavno mesto, da se vpišem med tekmovalce. Imel sem pripravljenih 20 evrov kot je pisalo za prijavnino zadnji dan, a so zaračunali samo deset. Vprašal sem, če so se zmotili, pa so rekli, da ne. Za povrh sem dobil vrečko polno koristnih stvari. Ugotovil sem, da sta v njej celo dva para tekaških nogavic, pa sem spet vprašal, če so se zmotili, pa so rekli da ne. Dobro je, ugodna presenečenja se kar vrstijo. Kot zadrt Gorenjec sem izračunal, da sem prihranil že 6 evrov pri parkiranju in 10 evrov pri teku. Dobro je, a presenečenj ni bilo konec.
Komaj sem se prijavil, že sem bil vključen v spisek prijavljenih tekačev, ki je bil obešen na razglasni tabli. To pa je res bilo ažurno in tekoče. Ker je bilo še dovolj časa, sem se odločil za eno dolgo kavo, kajti kdo pa še hoče kaj kratkega in obenem izvedel, da se kava dobi zastonj. Pravi balzam za gorenjsko dušo. Ker sem prihranil pri kavi, sem se odločil za sladoled, a glej presenečenje, tudi za sladoled niso hoteli denarja. Ja tale tek pa postaja vse boljši. Že mi ni bilo žal, da sem zjutraj predolgo spal.
Ne bom opisoval, da smo se srečali z mnogimi TF-jevci, ker je to samo po sebi razumevno. Rečem pa lahko, da je bila organizacija vrhunska. Skoraj taka kot pri Vitezih dobrega teka. Videl sem glavnega organizatorja, ki je z metlo v roki pometal luže s ceste, ki so ostale od deževja prejšnjega dne, kar je zelo pohvalno. Janiju Klemenčiču kot komentatorju ni zmanjkalo besed, Jaka Fetich nas je dobro razgibal, potem pa naslednje presenečenje, start. Kar naenkrat je počilo, pa smo stekli.
Naslednje presenečenje je bilo, da so mi noge kar same tekle. Ponavadi začnem bolj zadaj, da nisem hitrejšim napoti, tokrat pa me je kar samo neslo naprej. Naslednje prijetno in lepo presenečenje je bilo, da sem dohitel Snežinko. Tekla je enakomerno, tihotno in lahkotno kot padajo snežinke prvega snega in spokojno legajo ena k drugi. To je pomenilo le dvoje, ali Snežinka teče svoj lahkotni zen tek ali pa me bo dohitela nekje na sredi proge kot bi snežni metež nosil kristalne snežinke v vetru. Zato sem jo ubral naprej, da je ne bi motil.
Naslednje presenečenje je bilo že predvideno. V Mlinem kot da je zavel vihar in Snežinka je privihrala kot bi jezdila orkan. TF pika na njenem hrbtu se je hitro manjšala in kmalu je ni bilo več videti niti v daljavi.
Meni so pa noge tekle kar same in ne spomnim se, kdaj sem zadnjič tekel s tako lahkoto. Kar prezgodaj se je pokazal cilj in najraje bi kot pri nočni 10ki tekel še en krog. Ampak ga nisem, ker človek ne sme izzivati usode, ker mu je naklonila tak dan, poln lepih presenečenj.
Naslednje presenečenje je bilo, da ko sem se preoblekel in odžejal, sem se spet videl na oglasni deski, kjer so bili že objavljeni rezultati. To pa je bilo res hitro in postopek z brezplačnimi čipi, ki jih na koncu vrnemo, se pa res splača posnemati. Tako da res gredo vse čestitke organizatorju za tek okoli Blejskega jezera.
Naprej ni bilo več presenečenj, ker sem jih pričakoval. Če pa vnaprej veš, da bo zaključek teka prijeten, seveda to niso presenečenja, a to ne zmanjša dobrega počutja. Kava zastonj, sladoled zastonj, golaž, sadje, glasba, petje, razglasitev rezultatov, petje, glasba, ples. Dober zaključek lepega dne.
Veseli pa me, da je Bled dobil več dobro organiziranih tekov, poleg nočnega teka Vitezov tudi Poletov tek. Navsezadnje se je še za dobro izkazalo, da sta bila na isti dan oba teka okoli Bohinjskega in Blejskega jezera, saj skupnega števila tekačev ne bi prenesla nobena od krožnih poti okoli jezer. Obe trasi pa sta enkratni.
Seveda je bil lep dan tudi zaradi mnogih prijetnih srečanj znancev, trenerjev iz nekdanje Poletove ekipe, spoznavanje novih tekačev in navijanju simpatičnih gledalk ob progi. Bled je vedno enkraten.
Prvo presenečenje me je doletelo, ko sem se ustavil na cesti nad Zako in gledal navzdol, kje naj parkiram. Da je bila to dobra poteza, se je pokazalo pozneje, ker si mimogrede lahko zavil na parkirišče z vstopnino, samo kratek odcep naprej, pa je bilo parkiranje za tekače zastonj. Debelo pa sem pogledal, ko je do mene pristopil mlad, temen moški in me skrivnostno vprašal, kje je El Džezira. Uh, sem si rekel, tole je pa pomemben tek, če se zanj zanimajo celo Arabci. Ko sem ponovno vprašal, kaj želi, sem razumel, da išče postajo Blet Džeziro. Aja, sem se spomnil sprašuje za železniško postajo Bled Jezero. Nasmejal sem se in mu jo pokazal, saj je bila samo preko ceste. Pri tem sem se spomnil davnega dogodka, ko meje nek Anglež v hotelu spraševal, kaj je to džedila. Ko sem ga vprašal, kje je to videl, je pokazal na cenik, ki je visel na steni in na katerem je pisalo pijače in jedila. Pijače je verjetno razumel, za džedila sem mu pa tudi razložil. Ampak to samo mimogrede.
Zapeljal sem na prosto parkirišče in odšel na prijavno mesto, da se vpišem med tekmovalce. Imel sem pripravljenih 20 evrov kot je pisalo za prijavnino zadnji dan, a so zaračunali samo deset. Vprašal sem, če so se zmotili, pa so rekli, da ne. Za povrh sem dobil vrečko polno koristnih stvari. Ugotovil sem, da sta v njej celo dva para tekaških nogavic, pa sem spet vprašal, če so se zmotili, pa so rekli da ne. Dobro je, ugodna presenečenja se kar vrstijo. Kot zadrt Gorenjec sem izračunal, da sem prihranil že 6 evrov pri parkiranju in 10 evrov pri teku. Dobro je, a presenečenj ni bilo konec.
Komaj sem se prijavil, že sem bil vključen v spisek prijavljenih tekačev, ki je bil obešen na razglasni tabli. To pa je res bilo ažurno in tekoče. Ker je bilo še dovolj časa, sem se odločil za eno dolgo kavo, kajti kdo pa še hoče kaj kratkega in obenem izvedel, da se kava dobi zastonj. Pravi balzam za gorenjsko dušo. Ker sem prihranil pri kavi, sem se odločil za sladoled, a glej presenečenje, tudi za sladoled niso hoteli denarja. Ja tale tek pa postaja vse boljši. Že mi ni bilo žal, da sem zjutraj predolgo spal.
Ne bom opisoval, da smo se srečali z mnogimi TF-jevci, ker je to samo po sebi razumevno. Rečem pa lahko, da je bila organizacija vrhunska. Skoraj taka kot pri Vitezih dobrega teka. Videl sem glavnega organizatorja, ki je z metlo v roki pometal luže s ceste, ki so ostale od deževja prejšnjega dne, kar je zelo pohvalno. Janiju Klemenčiču kot komentatorju ni zmanjkalo besed, Jaka Fetich nas je dobro razgibal, potem pa naslednje presenečenje, start. Kar naenkrat je počilo, pa smo stekli.
Naslednje presenečenje je bilo, da so mi noge kar same tekle. Ponavadi začnem bolj zadaj, da nisem hitrejšim napoti, tokrat pa me je kar samo neslo naprej. Naslednje prijetno in lepo presenečenje je bilo, da sem dohitel Snežinko. Tekla je enakomerno, tihotno in lahkotno kot padajo snežinke prvega snega in spokojno legajo ena k drugi. To je pomenilo le dvoje, ali Snežinka teče svoj lahkotni zen tek ali pa me bo dohitela nekje na sredi proge kot bi snežni metež nosil kristalne snežinke v vetru. Zato sem jo ubral naprej, da je ne bi motil.
Naslednje presenečenje je bilo že predvideno. V Mlinem kot da je zavel vihar in Snežinka je privihrala kot bi jezdila orkan. TF pika na njenem hrbtu se je hitro manjšala in kmalu je ni bilo več videti niti v daljavi.
Meni so pa noge tekle kar same in ne spomnim se, kdaj sem zadnjič tekel s tako lahkoto. Kar prezgodaj se je pokazal cilj in najraje bi kot pri nočni 10ki tekel še en krog. Ampak ga nisem, ker človek ne sme izzivati usode, ker mu je naklonila tak dan, poln lepih presenečenj.
Naslednje presenečenje je bilo, da ko sem se preoblekel in odžejal, sem se spet videl na oglasni deski, kjer so bili že objavljeni rezultati. To pa je bilo res hitro in postopek z brezplačnimi čipi, ki jih na koncu vrnemo, se pa res splača posnemati. Tako da res gredo vse čestitke organizatorju za tek okoli Blejskega jezera.
Naprej ni bilo več presenečenj, ker sem jih pričakoval. Če pa vnaprej veš, da bo zaključek teka prijeten, seveda to niso presenečenja, a to ne zmanjša dobrega počutja. Kava zastonj, sladoled zastonj, golaž, sadje, glasba, petje, razglasitev rezultatov, petje, glasba, ples. Dober zaključek lepega dne.
Veseli pa me, da je Bled dobil več dobro organiziranih tekov, poleg nočnega teka Vitezov tudi Poletov tek. Navsezadnje se je še za dobro izkazalo, da sta bila na isti dan oba teka okoli Bohinjskega in Blejskega jezera, saj skupnega števila tekačev ne bi prenesla nobena od krožnih poti okoli jezer. Obe trasi pa sta enkratni.
Seveda je bil lep dan tudi zaradi mnogih prijetnih srečanj znancev, trenerjev iz nekdanje Poletove ekipe, spoznavanje novih tekačev in navijanju simpatičnih gledalk ob progi. Bled je vedno enkraten.
Dokler tečem upam!
- 13 Avg 2007, 20:29
#98450
Enako,pozdrav vsem!
Prvič tekla na tekaški prireditvi.
Že prejšnji večer imela mešane občutke, da o dnevu D sploh ne govorim. Z menoj prišla vsa družina, sicer podkrepljena s knjigami, ker so vajeni, da je mamico treba malo dalj čakati,ampak očutek pa je bil bolj varen in domač.
Najprej prijava, prevzem številke, čipa, darilne vrečke, vse zelo tekoče in brez gužve.
Potem nas je naš trener Ivan( Poletova ekipa Celje) zbral skupaj, da smo se ogreli, naredili par raztezalnih vaj in odtekli 10 minut počasnega teka (glej ga zlomka, pa mene je že tu dajala sapa!!!).
Že pred tekom nam Ivan predlaga, da se postavimo skupaj , začnemo kot ekipa, potem pa vsak po svojih zmožnostih nadaljuje, predvsem pa, da naj UŽIVAMO
Pok in začetek.
Bila sem nekje na sredini, pa malo manj na sredini, pa še malo manj, pa še....
Tam nekje na polovici pripelje mimo reševalec, ter me navdušeno bodri. Verjetno po moji barvi v obraz sodeč malo preplašen, da bom kmalu potrebna njegove pomoči.
Ljudje skozi celo traso pozitivno razpoloženi, slišala vzklike: Še malo gospa, dajmo, dajmo!
Pa ugledam CILJ. Množica ljudi ploska, vzklika, tam zagledam moža in sina, oba s knjigo bod pazduho, kako me navdušeno kličeta. Jaz pa v jok, tako iz srca. Pa še to povem, bila ABSOLUTNO predzadnja, ampak definitivno NAJSREČNEJŠI ČLOVEK.
Samo še nekaj, ponosna sem, da sem celo pot odtekla.
LP Bernie
PS:Spiridon hvala za tvoje vodenje preko email pošte v tistem času,ko sem se tekati šele učila.
Prvič tekla na tekaški prireditvi.
Že prejšnji večer imela mešane občutke, da o dnevu D sploh ne govorim. Z menoj prišla vsa družina, sicer podkrepljena s knjigami, ker so vajeni, da je mamico treba malo dalj čakati,ampak očutek pa je bil bolj varen in domač.
Najprej prijava, prevzem številke, čipa, darilne vrečke, vse zelo tekoče in brez gužve.
Potem nas je naš trener Ivan( Poletova ekipa Celje) zbral skupaj, da smo se ogreli, naredili par raztezalnih vaj in odtekli 10 minut počasnega teka (glej ga zlomka, pa mene je že tu dajala sapa!!!).
Že pred tekom nam Ivan predlaga, da se postavimo skupaj , začnemo kot ekipa, potem pa vsak po svojih zmožnostih nadaljuje, predvsem pa, da naj UŽIVAMO
Pok in začetek.
Bila sem nekje na sredini, pa malo manj na sredini, pa še malo manj, pa še....
Tam nekje na polovici pripelje mimo reševalec, ter me navdušeno bodri. Verjetno po moji barvi v obraz sodeč malo preplašen, da bom kmalu potrebna njegove pomoči.
Ljudje skozi celo traso pozitivno razpoloženi, slišala vzklike: Še malo gospa, dajmo, dajmo!
Pa ugledam CILJ. Množica ljudi ploska, vzklika, tam zagledam moža in sina, oba s knjigo bod pazduho, kako me navdušeno kličeta. Jaz pa v jok, tako iz srca. Pa še to povem, bila ABSOLUTNO predzadnja, ampak definitivno NAJSREČNEJŠI ČLOVEK.
Samo še nekaj, ponosna sem, da sem celo pot odtekla.
LP Bernie
PS:Spiridon hvala za tvoje vodenje preko email pošte v tistem času,ko sem se tekati šele učila.
- 13 Avg 2007, 21:38
#98457
Vlajko, se opravičujem, ni bilo zlonamerno. Seveda, da naj vsak piše, kar želi in kolikor želi. Samo moje mnenje, da me ne bo spet kdo napadel: sam načeloma preberem vse, raje pa berem daljše prispevke, še posebno različen pogled posameznikov na isti dogodek. Morda je delovalo tako, da bi se lahko tisti, ki ponavadi manj pišejo, še dodatno ustrašili, dejstvo pa je, da želim vse več neaktivnih članov foruma prepričati, da še oni kaj napišejo.
Vlajko napisal/-a:tae napisal/-a:... Ne pa, kaj v sledečem stilu: Bilo je lepo...
Kaj pa, če bi ti, vseeno, dovolil ljudem, da sami odločijo, kaj bi pisali in česa ne?
Pa,... brez zamere...
Vlajko, se opravičujem, ni bilo zlonamerno. Seveda, da naj vsak piše, kar želi in kolikor želi. Samo moje mnenje, da me ne bo spet kdo napadel: sam načeloma preberem vse, raje pa berem daljše prispevke, še posebno različen pogled posameznikov na isti dogodek. Morda je delovalo tako, da bi se lahko tisti, ki ponavadi manj pišejo, še dodatno ustrašili, dejstvo pa je, da želim vse več neaktivnih članov foruma prepričati, da še oni kaj napišejo.
, sem jo že arhiviral...
- 14 Avg 2007, 18:21
#98542
Mogoče so jo prinesli kasneje. Neposredno po teku, tam (pri sadju in golažu) vode niso imeli. Jaz pa potem niti nisem niti čakala niti težila, ampak sem moža poslala po vodo, ki sem jo imela v avtu.
Nisem bila pretirano slabe volje, tako da se s tem niti nisem prav dolgo utrujala. Je bila pač le pripomba
Mi je pa sadje toliko bolj teknilo, mojemu možu pa golaž Meni je bilo za takšen obrok še nekoliko prezgodaj Je pa kremšnita, na katero me je peljal, toliko bolj teknila
Skratka lep dogodek in ni mi žal, da sem se tega teka udeležila. Gotovo ga bom ponovila 16.9.
Nisem bila pretirano slabe volje, tako da se s tem niti nisem prav dolgo utrujala. Je bila pač le pripomba
Mi je pa sadje toliko bolj teknilo, mojemu možu pa golaž
Meni je bilo za takšen obrok še nekoliko prezgodaj Je pa kremšnita, na katero me je peljal, toliko bolj teknila
Skratka lep dogodek in ni mi žal, da sem se tega teka udeležila. Gotovo ga bom ponovila 16.9.
- 14 Avg 2007, 22:43
#98561
No pozdrav še z moje strani
Takole nekako je potekala moja prva tekaška preizkušnja:
Že dalj časa sem si obljubljal, da se bom nekega dne udeležil teka na neko manjšo razdaljo a vedno se je potem nekje zataknilo, ponavadi že pri predpripravah. V soboto zvečer pa slučajno opazim oglas za tek okoli jezera. Na koncu teksta je pisalo da je možno traso tudi prehoditi in tako sem se odločil da se Blejske trase lotim z hoje ter občasnim tekom.
Problem je bil pa v tem, da je bil moj zadnji daljši tek Cooperjev test v srednji šoli, dobro desetletje nazaj. Ostali teki so bili bolj posledica časovne stiske zjutraj, ko sem lovil avtobus, da sem prišel pravočasno na faks
Edini up, da ne bom zadnji mi je vzbujalo dejstvo, da sem se letos celo leto kar resno ukvarjal z dvoranskimi športi (badminton, košarka).
In tako je prišla nedelja. Za začetek sem zaspal, nato pa hitro oddrvel proti Bledu v upanju, da ne bo kake hude kolone pred Peračico. Parking najdem, trema pa na vrhuncu, ker sploh ne vem kako stvar poteka. Nekako se mi je le nekako uspelo prijaviti ter zmontirati čip na vezalke. Nato pa akcija....najprej seveda na WC.
Štartal sem bol v ozadju in poskušal poiskati nekoga s katerim bi držal tempo. V mislim sem že "gruntal" kateri del bom prehodil kateri pretekel, a izkazalo se je mi tek zaenkrat kar gre in da bom s takim tempom zdržal še nekaj časa. Tempo sem držal z malo skupinico, ker sem se zavedal, da če bom prezgodaj "užgal" naprej bom pregorel. Popijem pijačo (za katero mi je potem žal) tečem z enakim tempom z isto skupino do čolnarne, kjer punce omagajo. Občutek sem imel da mam še nekaj rezerve in se poženem proti Zaki s polno hitrostjo. Edini problem je bila sladka pijača, ki je prispevala k dvigovanju želodčne kisline proti izhodu.
Na srečo sem zdržal ter uspešno prispel v cilj moje prve tekaške preizkušnje Občutki so bili fantastični Sploh pa druženje z ljudmi, ki so pokali od pozitivne energije. Organizacija je bila tudi odlična: golaž, zastonj voda, sladoled. Fenomenalno.
A vendar imam na koncu slab priokus...Mojega rezultata enostavno ni
Ni ga bilo že na listih pred šotorom.Ko sem povprašal nekoga me je ta peljal do Timingovega kombija, kjer so mi povedali, da je čas zabeležen in da sem zasedel mesto nekaj čez število 200 z časom nekaj čez 30 min(ker je bil zunaj šundr nisem točno slišal) a so mi zagotovili, da bo na internetu vse točno napisano...
In jaz danes gledam Timing-ovo stran ter stran Poleta in me enostavno ni
Plačal sem štartnino, izpolnil obrazec, montiral čip, pritekel v cilj, oddal čip in nič 
In kako se to lahko zgodi referentni časomerilski ekipi?
Takole nekako je potekala moja prva tekaška preizkušnja:
Že dalj časa sem si obljubljal, da se bom nekega dne udeležil teka na neko manjšo razdaljo a vedno se je potem nekje zataknilo, ponavadi že pri predpripravah. V soboto zvečer pa slučajno opazim oglas za tek okoli jezera. Na koncu teksta je pisalo da je možno traso tudi prehoditi in tako sem se odločil da se Blejske trase lotim z hoje ter občasnim tekom.
Problem je bil pa v tem, da je bil moj zadnji daljši tek Cooperjev test v srednji šoli, dobro desetletje nazaj. Ostali teki so bili bolj posledica časovne stiske zjutraj, ko sem lovil avtobus, da sem prišel pravočasno na faks
Edini up, da ne bom zadnji mi je vzbujalo dejstvo, da sem se letos celo leto kar resno ukvarjal z dvoranskimi športi (badminton, košarka).
In tako je prišla nedelja. Za začetek sem zaspal, nato pa hitro oddrvel proti Bledu v upanju, da ne bo kake hude kolone pred Peračico. Parking najdem, trema pa na vrhuncu, ker sploh ne vem kako stvar poteka. Nekako se mi je le nekako uspelo prijaviti ter zmontirati čip na vezalke. Nato pa akcija....najprej seveda na WC.
Štartal sem bol v ozadju in poskušal poiskati nekoga s katerim bi držal tempo. V mislim sem že "gruntal" kateri del bom prehodil kateri pretekel, a izkazalo se je mi tek zaenkrat kar gre in da bom s takim tempom zdržal še nekaj časa. Tempo sem držal z malo skupinico, ker sem se zavedal, da če bom prezgodaj "užgal" naprej bom pregorel. Popijem pijačo (za katero mi je potem žal) tečem z enakim tempom z isto skupino do čolnarne, kjer punce omagajo. Občutek sem imel da mam še nekaj rezerve in se poženem proti Zaki s polno hitrostjo. Edini problem je bila sladka pijača, ki je prispevala k dvigovanju želodčne kisline proti izhodu.
Na srečo sem zdržal ter uspešno prispel v cilj moje prve tekaške preizkušnje
Občutki so bili fantastični Sploh pa druženje z ljudmi, ki so pokali od pozitivne energije. Organizacija je bila tudi odlična: golaž, zastonj voda, sladoled. Fenomenalno.
A vendar imam na koncu slab priokus...Mojega rezultata enostavno ni
Ni ga bilo že na listih pred šotorom.Ko sem povprašal nekoga me je ta peljal do Timingovega kombija, kjer so mi povedali, da je čas zabeležen in da sem zasedel mesto nekaj čez število 200 z časom nekaj čez 30 min(ker je bil zunaj šundr nisem točno slišal) a so mi zagotovili, da bo na internetu vse točno napisano...
In jaz danes gledam Timing-ovo stran ter stran Poleta in me enostavno ni
Plačal sem štartnino, izpolnil obrazec, montiral čip, pritekel v cilj, oddal čip in nič In kako se to lahko zgodi referentni časomerilski ekipi? 
- 15 Avg 2007, 00:05
#98569
Areas 
ne se sekirat za take malenkosti. Razumem, da si v fazi, ko ti take stvari veliko pomenijo. Tudi mene ni na seznamu, pa sem izvedel isti protokol kot ti, le, da sem jaz zavestno nosil čip v hlačnem žepu ( se ne splača bit prevelik frajer 
). Če si sam meril čas, in imaš približen občutek, kdaj si končal, oz. so ti merilci povedali glede tvojega razultata je vse OK. Ker si tekel zase ti je številčno izražen rezultat le referenca za drugo leto - vse ostalo so le formalnosti. Bistvo je v dejstvu, da si se imel fino, da te dobro razpoloženje ni zapustilo po "naporni " dirki, in da si videl, da tekme niso nevem kakšen bavbav - in se jih boš še udeleževal.
Vidiš, jaz sem taka lenoba, da se mi še poročil ne da pisati, tečem pa vedno z veseljem - sploh, ker vem, da vsakemu teku sledi tudi analiza. Tudi udeležba na teh je zelo priporočljiva, kajti tudi teoretično se moramo izpopolnjevati
.
ne se sekirat za take malenkosti. Razumem, da si v fazi, ko ti take stvari veliko pomenijo. Tudi mene ni na seznamu, pa sem izvedel isti protokol kot ti, le, da sem jaz zavestno nosil čip v hlačnem žepu ( se ne splača bit prevelik frajer ). Če si sam meril čas, in imaš približen občutek, kdaj si končal, oz. so ti merilci povedali glede tvojega razultata je vse OK. Ker si tekel zase ti je številčno izražen rezultat le referenca za drugo leto - vse ostalo so le formalnosti. Bistvo je v dejstvu, da si se imel fino, da te dobro razpoloženje ni zapustilo po "naporni " dirki, in da si videl, da tekme niso nevem kakšen bavbav - in se jih boš še udeleževal.
Vidiš, jaz sem taka lenoba, da se mi še poročil ne da pisati, tečem pa vedno z veseljem - sploh, ker vem, da vsakemu teku sledi tudi analiza. Tudi udeležba na teh je zelo priporočljiva, kajti tudi teoretično se moramo izpopolnjevati
.amat victoria curam
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA