Zadnje novičke

[zz topka]

O, bravo, moj ZZ celo šesti....
Če me drugo leto vzame s sabo, se pa gvišno zgubiva...pristaneva kje v Trstu...

[edo-brko]

Lp!

Ja, zelo lepo! Ampak "ZZ topka" na 6.mestu sta dva "čufa" (tisti uradni 6.najbrž ni tapravi kaj). Bo treba merkat kateri bo povabil,ker drugače lahko prideta kam drugam kot v Trst!

Čestitke vsem, posebej še ultrašem, kar je občudovanja vredno .Tolko "nor" do sedaj še nisem bil in bo treba enkrat dat čez tudi to.

[RoKo]

A to so ble une lučke ki so svetle tam po unmi hribi tam čes.
Bravo Vipavci in ostali , bolj poznate Učko ko domači. Ni straha za u Trst. Smo graničarji zmeraj tu. ( lahko zapeljemo do Lovrana-poznam bližnco )

[AVI]

...ma, zdaj mi je pa kar malo žal, da se nisem odločil za tole dogodivščino....vidim da ste zares uživali... ...čestitke vsem..

[treking liga]

Rezultati tudi na treking.si, nekaj prvih slik pa v galeriji.

[Pajk]

Prvo hvala Martinu za prevoz in vsem ostalim za odlično družbo. Še1PR, Sebi, Inotu in še komu čestitke za uspešen debut na treking ligi. Vsem ostalim pa za bolj ali manj uspešno opravljen treking.
Prestop iz ultre na prejšnjih tekmah v pohodniško na UMT je bila, kot sem videl, kar pametna odločitev. Vsa čast tistim, ki so se spopadli z ultro, pa še v temi.

189 trekerjev na štartu - fenomenalno. Pot do prve točke - kot gužva pred Svetim Rokom poleti. Prehitevanje po levi in po desni - na lastno odgovornost. Že kaj kmalu sem ugotovil, da "lokalcem" sploh ni za sledit. Prvo točko sem skoraj zgrešil zaradi njih, do druge spet sledil "lokalno" skupinico. Ko pa sem jih vprašal, če vedo kam grejo, je bil odgovor, da prvi misli, da ve kam gre. Ko pa je začel malo čudno gledat karto...

Takrat sem vzel karto v roke, šel na svoje in nisem več sledil nobenemu. Na točko 3 sem uletel na prvi tir, da me je Slovenka Tadeja iz Zagreba spraševala, če slučajno poznam teren, da se tako dobro znajdem Ja seveda, prvič sem na Učki Pobrala sva še Sebi in Inota, s katerima smo se na daljavo pogovarjali po hrvaško. (če smo že glih pri sosedih, pa še dajmo pokazat, da znamo njihov jezik)

Do točke 5 smo se držali skupaj (Sebi sorry za izlet in ne bi te kar tak pustili, samo teren smo preverjali za naprej), potem pa so mi pobegnili na ravninski etapi po makadamu Pajk pa je potegnil Jokera iz rokava , poklical USS Enterprise in se prežarčil na točko 6. V resnici - ko ste ušli naprej, Pajk lepo levo v šumo (nisem vas namerno spustil naprej ) čez gosto mlado bukovje (dobro pečejo po nogah šibe), direkt v Vrata čez "drčalnico" po markirani poti do Babinega groba. Tu bi skoraj obstal. Zaradi dveh stvari: prečudovitega razgleda (hvala Še1PR za fotke) in jednog pitanjca jedne mične gospodične: "Kdje je tu planinarski dom?" (A kaj ti jaz izgledam, kak da sem od tu?) Dilema: Al jo spremljat do doma in hmmm..., al nadaljevat s tekmo in se zaletet v žbunje... A SEM NA TEKMI AL NISEM? TREKING LIGA JE ZAKON!

Kmalu po nadaljevanju mi je že bilo žal Za mano deset preganjalcev, "pot" odlična za razne zvine in izpahe gležnjev, makija pa s kremplji ostrimi kot mlade mačke (Matmat je prišel na cilj, kot da se je bojeval s krdelom risov). Pa še presenečenje (prežarčenje) za Sebi, Inota in Tadejo ni delovalo. So me že pred sedmo točko ujeli in prehiteli. (Po klancu navzdol se mi je težje kotalit kot pa navzgor). Ko bom izboljšal kotaljenje...

Na cilju vesela družba v pričakovanju ultrašev. Prav zanimivo in malo zaskrbljujoče je bilo gledat lučke, ki so prihajale s hriba. Glavno, da smo vsi končali brez večjih poškodb in pretresov. Pa še torta je bila odlična (hvala Inotu. In Sebi seveda). Še bomo prišli!

Se vidimo v Lublani

Pajk

[Sebi]

Hja vse kar je napisal Pajk drži kot pribito!

@Pajk: Tole tvoj trik z Enterprisom imenovano prežarčenje je bil res Joker leta 2008. Cena je bila očitno visoka - z mladim bukovjem po riti... ups, pardon, po nogah (bolje išta nego ništa). Ampak bi si kljub temu zaslužil kakšno nagrado!
Ps.: Jokerja za letos si že porabil, da ne bi v Ljubljani še s kakšnim skritim adutom v žepu na okoli hodil... Slučajno, no...

[Samo:-)]

Carji ste! Bravo!

@Sebi: Očitno je bil rojstni dan odlična motivacija! Vse najboljše in seveda čestitke za super rezultat!

[MatMat]

Madona , sem ga sral!
Pa ne, da bi to hotel. Kar prišlo je. In prihajalo...
Na prvi odletijo konkurenti iz Hrvaške po svoje, ostanem sam, do druge si že požvižgavam, kar preveč lepo mi je. Jesenska idila, prekrasne jesenske barve, poln adrenalina premagam klanec na Gorico.
Potem pa...

Na tretji ne najdem slapa. P***... Kje je? Po karti bi moral biti tukaj. Pa grem malo desno. Nič. Malo levo. Nič. V kanjon bo treba,M., kiksnil si.
Prehiter si. Plezam po presušeni strugi navzgor. Končno ugotovim, da sem prišel previsoko , po strugi nazaj in direktno nad slap. Nebogljeno gledam kakšnih 40m vertikalno navzdol, kako ljudje perforirajo. Me zagrabi, da bi se spustil, a mi pri poskusu spusta k sreči še pravočasno spodrsne in ugotovim, da sem le človek, ki vertikale ne bo zmogel. Pri tem mi odleti karta z rok, one perfect day.
Na kontroli pozdravim vse prijatelje iz slovenske treking lige (tisto svoje poziranje pred fotoaparatom pod slapom bi imel rad v lasti) in začnem gristi navkreber. Kmalu pridem do slovenske elite, kjer me Janez vrne v življenje. Dobim njegovo karto. Človek je vzel dve. Vsaka čast.
Ne vem, ali je to usoda, ali to počne vedno, ampak takrat se odločim, da bom imel tudi jaz poslej rezervo v nahrbtniku. Pod Poklonom dohitim še Silva, pri koči dolijem ter pozabim povprašati, ali sta hrvaška tekmovalca spredaj. Nekaj rivalstva je od lanskega šprinta v cilj , letošnja tekma me zato še posebej motivira,na trenutke mi popušča zbranost, a se tega zavedem prepozno.
Do Orlovih sten sledim optimalni trasi, kjer pa se ne morem odločiti. Leva direktna ali okoli bolj konzervativno? Saj je vseeno. Gremo, naravnost
proti vrhu. Zabijem se v nekaj balvanov in jih k sreči hitro premagam. Teren se postavi pokonci, kar me navdaja z občutkom olajšanja. V trpljenju navzgor vidim odrešitev.
Poti z vrha Brložnik, ki pelje severno po grebenu, se v skladu z vnaprej izdelanim načrtom samozavestno odpovem ter začnem s spustom na vzhod. Prvih dvesto višincev je prava poezija
po listju. Orgazmično. Nato pa se teren poravna. Ena vrtača, pa druga, tretja... Obtičim na poti proti cesti in počasi spreminjam mnenje
o pravilnosti svoje odločitve.Določim azimut in se s kar nekaj zamude komaj dokopljem do plinovoda, kjer zagledam pred sabo četico trekerjev.
Živjo, Janez. Drugič. Žine spodbuja Damjano, kar ne morem verjeti, koliko zmore ta punca. Celo hrvaška tatamata ženskega trekinga Darija B. ji ne more slediti.
Na Crnem vrhu pade kocka. Zakomplicirajmo ta treking do skrajnosti! Elvir je na štartu omenil, da je edina sprejemljiva pot okoli po planinski pot, da direktno ne gre, preveč vrtač, prezahtevem teren. Kar nekaj minut na štartu sem razmišljal, ali bom imel jajca iti po azimutu.
Naključje je hotelo, da pridem do kontrole skupaj s Silvom. Ni bilo treba dvakrat reči...
Greva... Kako varljiva je lahko karta, spoznaš, ko si na terenu. Vrtače na karti postanejo petdesetmetrske luknje globine kakšnih 10m, obdane z balvani na
robovih vrtač, med skalami pa listje. Prehodi so prepredeni s suhim vejevjem. Toliko je vsega, da je komaj še prehodno. S Silvom sva bila zelo skeptična. Kar naenkrat ni bil več cilj tekmovati, temveč priti ven. Orientacija v tako zaprtem svetu sloni na ravninskem delu le na kompasu, med nami in Planikom pa bi morala v nadaljevanju postreči
teoretično z vsaj še dvema grebenoma in kakšnih 5 km kraške goščave. Po intuiciji grobo slediva azimutu, na srečo najdeva čez kakšne pol ure nekaj lepih prehodov in se spustiva pod greben Planika, kjer nadaljujeva vzpon h kontroli. Planik je etapna zmaga. Ker nam planinca sporočita novico, da sva spet v časovnem deficitu, nam postane jasno, da sva preživela avanturo, časovno pa sva si nabrala zaostanek.
Čez pol ure pobereva osmo kontrolo. 'Matej nas že dolgo ni prehitel', pravi Janez, ko pridrvim iz grmovja. Smeh... Na Poklon pridemo skupaj, do najvišje točke trekinga nas loči še kakšnih 400 višinskih metrov. Pod vrhom prehitro izberem krtino nad potjo. Na srečo mi Žine, ki suvereno kontrolira vse skupaj orientacijsko, sugerira na napako.
Vrh je v resnici dosti dlje, a se ga ne vidi skozi drevje. Celotna slovenska reprezentanca pride spet na kontrolno točko skupaj.
Orientacijsko teren izgubi težavnost, vzpon zamenja spust proti morju. Nekajkrat mi pošteno spodrsne pod Vrati, podplati copat so v zadnjih vzdihljajih. Direkten spust z Babinega groba postreže z mediteransko vegetacijo, kar mi pusti sledi na nebranjenih delih telesa. Ko pridem na pot, pa začenjam uživati tudi v fizičnem smislu. Do cilja mi preostane le še dobre pol ure prave jesenske tekaške pravljice.
Edina slabost tega trekinga je, da vsi zaradi teme niso imeli možnosti doživljati zadnjega dela proge v vseh barvah, ki jih ponuja jesen. Mogoče bi moral biti štart kakšno uro, dve prej.

Vsekakor se moram zahvaliti za svoj uspeh spletu okoliščin, brez karte sem bil nekaj časa na robu odstopa, brez Silvotove vzpodbude pa verjetno ne bil doživel
vrhunec trekinga: prečenje Crni vrh - Veliki Planik.
Učka je bil zame svojevrsten vrhunec sezone, tako v hrvaški tako kot tudi v slovenski ligi, nekaj posebnega.
Kot vedno so impresije doživetega tisto, kar dolgoročno največ šteje, in ne toliko rezultat. Iti in oditi z zgodbo.
Narava je res najlepša pisarna, treking pa zna biti prava partija šaha.

[še1PR]

Še enkrat čestitke MatMat!
Po temle super poročilu si še lažje predstavljam odkod vse tiste "bojne" rane!

[damajanty]

Bravo Matej, pri opisu si res izjemen!!
Sem se prav iz srca nasmejala tvojim doživetjem, medtem ko si nam že daleč ušel izpred oči in nas nato vedno znova presenetil izza hrbta . Po nekaj skupne trase in tvojemu uspešnemu pobegu smo te potihem spet pričakovali izza žbunja za Babinim grobom , ampak trma in požrtvovalnost sta prevagali, noge pa tudi dobile svoj krvavi pečat. Čestitke za zmago!!

[nana]

Alja, čestitke seveda tudi vama z Mihom. Zame je vsak, ki spleza tja gor (in v tako kratkem času) zmagovalec.

[še1PR]

Alja, čestitke seveda tudi vama z Mihom. Zame je vsak, ki spleza tja gor (in v tako kratkem času) zmagovalec.

Hvala nana! Sam veš, se res ne morem (da ne pišem v imenu obeh z Mihom ) primerjat s hardiči! Res so Carice in Carji!!!

[Nataša]

Alja, Miha je rekel, da maš fuuuuul kondicije in da greš kot dobro namazan motorček, sploh v hrib. Tko da ne vem, kdo je hardič

Čestitke vsem!!!

[še1PR]

Alja, Miha je rekel, da maš fuuuuul kondicije in da greš kot dobro namazan motorček, sploh v hrib. Tko da ne vem, kdo je hardič

Joj, je "polite" tale tvoj mož/moj brat! Samo malce me skrbi, ker imam vseeno večji EMŠO, da ga kaka skleroza ne daje, če pomislim, kako je bilo v začetni klanec ... A mi ga še kdaj posodiš za kako podobno? tekmo?