- 03 Jun 2007, 21:30
#92843
Naj se povem svoje vtise.
1. Na startu izvedel da se je nasa oz. Zvonkova ekipa razpadla
Borko nama je hitro nasel prekaljeno K24-borko. Priimek me je takoj asociral na ime enega od vrhov iz Koroskih hribov.
2. Ciljev nisem imel prav nobenih. Le dobro sem zelel zlorabiti Pohorje da
se nauzijem zraka in pospesim regeneracijo za naslednjo ravninsko ultra dogodivscini. Pa Pohorje od Dravograda do Maribora je moj maticni teren.
Ampak nekako sem imel nekje zapeceno da mi pristaja ( hmmm ) nalepka pod 6h30. Hja...
3. Vzpon na Kremzarco
4. Kot vedno najvecji problem vzpon Slovenj Grasko sedlo
( si lahko zamisli kako je tam iti gor s kolesom na rami heheh ) med tistim grmovjem do tocke pod Partizanko kjer se za hrbtom odpre razgled na KorAlpe oz. Golico ter Košenjak nad Dravogradom.
5. Dihal mi za ovratnik BostjanG in slisal sem kako je preklapljal palice med dolzinama za hojo po ravnini oz. za vzpon.
6. Skupina soborka Katarin Koneènik, sogovornik kolesar iz BUS-a, pa lokomitiva postarske ekipe so mi pobegnili pred Partizanko.
7. Na delu izstopa iz gozda Šinklarice pa pod Lovrenškimi jezeri
sem bil preseneèen kako dobro je bila oznaèena pot.
Celo med tistimi mlakami in potoèki mi ni bilo potrebno se odloèati ali preskakovati ko sem se kar prepustil oznakam. GRS zelo dobro opravila. Hvala fantje.
8. Pred livadami na poti proti Rogli me je dohitel tekaè iz Krka tima.
Nekak nisem bil pri volji za pogovor tako da ko sem za seboj slisal
ali je pot prava na kriziscu kjer sva se odlocala ali iti po rumeni PP2 markaciji ali po Slovenski sem si mislil kaj sprasujes samo teci. Bo ze nekako heheh. No sva prisla kar lepo.
9. Na spustu proti Pesku in potem proti kriziscu Klopni vrh - Sumik
( kjer markacije zavije v gozd iz ceste ) mi je postala zelo naporna bolecina nad levim kolkom. Spet tezke noge ki so mi znane iz prejsnih daljsih tekov-ce se ucis teci na mascobnem gorivu ocitno hidratne rezerve potrebno drugace zagnati.
10. NA izstopu iz gozda po cesti ob potoku Majland v smeri Koèe Šumik tisti spust po gozdni cesti ki je vsako leto najveèja draž za razvijanje hitrosti se mi je povsem ponesreèil. Boleèina nad levim kolkom mi ni dala.
11. Pri Koèi Šumik se sreèal z prvim Pošterjem. Hitro sva se loèila. Jaz sem se prepustil hlastanju po pomaranèah.
12. Iz prejšnih let najveèja izzivalna izkušnja vzdržljivosti ( lahko bereš tudi naporna, ubijajoèa ali pa test ce si mislil res hehe ) vzpon od toèke Bajgot nad slapom Šumik pa do Pršetovega travnika pred Arehom
( kjer trasa zavije na levo po tekaški smuèarski trasi ) skratka po rahlo vzpenjajoèi cesti...zaèel globoko zajemati sapo da dvignem telesno temperaturo motorja. Obèudoval sem prvega Poštarja kako potrpežljivo je pred menoj trpel moje zajemanje zraka. Prišla sva do prvih sonènih žarkov in sonce Hvala Bogu tako da mi je takoj postalo dovolj toplo in kar oživel sem.
13. Od Areha do Bellevue-a sem preklinjal vsak spust ( levi kolk ) èastil pa vsak vzponèek.
14. Hvala Bogu je organizator speljal spust kar direktno v dolino.
Tako sem se kar direktno sooèil s problemom namesto da bi se vleklo okoli ( kot predlani ) in bi boleèino vlekel v dolino.
15. V cilju sem èisto obstal ker se nisem mogel premikati kot da bi imel krèe heheh. Èas 6h44 je sicer v redu predlanskega ampak bili so že boljši èasi. In mislim da sem imel problem ker nisem uspel razviti hitrosti na menih najdražjih Pohorskih spustih.
No danes sem se pozabaval s to boleèino v levem kolku.
Vèeraj je zgledalo èrno da sem se že videl pri zdravniku in ortopedih.
No razmišljal sem tudi o vzrokih:
- preveè èrnega zlata na prejšnem teku?
- še verjetneje pa poskus cross training variante
med tednom sem se distanciral od teka in vadil na orodjih
nove trim steze zraven nogometnih igrišè v Podpohorju.
In oèitno nekatere nove vaje so naèele nekatere že zaspale dele
sklepov in mišic hrbtenice.
Zato sem tudi hitro pobegnil iz ciljnega prostora.
Danes sem zadevo psotavil v zadovoljivo stanje s "stretching-om" in
seveda najodliènejšim zdravilom za probleme v okolici hrbtenice in kolka -
eno majhno gorsko kolesarsko turco.
V cilju je bilo lepo videti zadovoljno Simono , našo soborko v ekipi Katarino ter zadovoljnega Inot-a.
No pa smo prej "napelali štrom preko Pohorja" kot poštarji telegrame. Rukzaka itak ne bi mogel nositi da bi pobiral pošto za poštarji - je preveè bolel hrbet.
11. Potem pa del ki se
1. Na startu izvedel da se je nasa oz. Zvonkova ekipa razpadla
Borko nama je hitro nasel prekaljeno K24-borko. Priimek me je takoj asociral na ime enega od vrhov iz Koroskih hribov.
2. Ciljev nisem imel prav nobenih. Le dobro sem zelel zlorabiti Pohorje da
se nauzijem zraka in pospesim regeneracijo za naslednjo ravninsko ultra dogodivscini. Pa Pohorje od Dravograda do Maribora je moj maticni teren.
Ampak nekako sem imel nekje zapeceno da mi pristaja ( hmmm ) nalepka pod 6h30. Hja...
3. Vzpon na Kremzarco
4. Kot vedno najvecji problem vzpon Slovenj Grasko sedlo
( si lahko zamisli kako je tam iti gor s kolesom na rami heheh ) med tistim grmovjem do tocke pod Partizanko kjer se za hrbtom odpre razgled na KorAlpe oz. Golico ter Košenjak nad Dravogradom.
5. Dihal mi za ovratnik BostjanG in slisal sem kako je preklapljal palice med dolzinama za hojo po ravnini oz. za vzpon.
6. Skupina soborka Katarin Koneènik, sogovornik kolesar iz BUS-a, pa lokomitiva postarske ekipe so mi pobegnili pred Partizanko.
7. Na delu izstopa iz gozda Šinklarice pa pod Lovrenškimi jezeri
sem bil preseneèen kako dobro je bila oznaèena pot.
Celo med tistimi mlakami in potoèki mi ni bilo potrebno se odloèati ali preskakovati ko sem se kar prepustil oznakam. GRS zelo dobro opravila. Hvala fantje.
8. Pred livadami na poti proti Rogli me je dohitel tekaè iz Krka tima.
Nekak nisem bil pri volji za pogovor tako da ko sem za seboj slisal
ali je pot prava na kriziscu kjer sva se odlocala ali iti po rumeni PP2 markaciji ali po Slovenski sem si mislil kaj sprasujes samo teci. Bo ze nekako heheh. No sva prisla kar lepo.
9. Na spustu proti Pesku in potem proti kriziscu Klopni vrh - Sumik
( kjer markacije zavije v gozd iz ceste ) mi je postala zelo naporna bolecina nad levim kolkom. Spet tezke noge ki so mi znane iz prejsnih daljsih tekov-ce se ucis teci na mascobnem gorivu ocitno hidratne rezerve potrebno drugace zagnati.
10. NA izstopu iz gozda po cesti ob potoku Majland v smeri Koèe Šumik tisti spust po gozdni cesti ki je vsako leto najveèja draž za razvijanje hitrosti se mi je povsem ponesreèil. Boleèina nad levim kolkom mi ni dala.
11. Pri Koèi Šumik se sreèal z prvim Pošterjem. Hitro sva se loèila. Jaz sem se prepustil hlastanju po pomaranèah.
12. Iz prejšnih let najveèja izzivalna izkušnja vzdržljivosti ( lahko bereš tudi naporna, ubijajoèa ali pa test ce si mislil res hehe ) vzpon od toèke Bajgot nad slapom Šumik pa do Pršetovega travnika pred Arehom
( kjer trasa zavije na levo po tekaški smuèarski trasi ) skratka po rahlo vzpenjajoèi cesti...zaèel globoko zajemati sapo da dvignem telesno temperaturo motorja. Obèudoval sem prvega Poštarja kako potrpežljivo je pred menoj trpel moje zajemanje zraka. Prišla sva do prvih sonènih žarkov in sonce Hvala Bogu tako da mi je takoj postalo dovolj toplo in kar oživel sem.
13. Od Areha do Bellevue-a sem preklinjal vsak spust ( levi kolk ) èastil pa vsak vzponèek.
14. Hvala Bogu je organizator speljal spust kar direktno v dolino.
Tako sem se kar direktno sooèil s problemom namesto da bi se vleklo okoli ( kot predlani ) in bi boleèino vlekel v dolino.
15. V cilju sem èisto obstal ker se nisem mogel premikati kot da bi imel krèe heheh. Èas 6h44 je sicer v redu predlanskega ampak bili so že boljši èasi. In mislim da sem imel problem ker nisem uspel razviti hitrosti na menih najdražjih Pohorskih spustih.
No danes sem se pozabaval s to boleèino v levem kolku.
Vèeraj je zgledalo èrno da sem se že videl pri zdravniku in ortopedih.
No razmišljal sem tudi o vzrokih:
- preveè èrnega zlata na prejšnem teku?
- še verjetneje pa poskus cross training variante
med tednom sem se distanciral od teka in vadil na orodjih
nove trim steze zraven nogometnih igrišè v Podpohorju.
In oèitno nekatere nove vaje so naèele nekatere že zaspale dele
sklepov in mišic hrbtenice.
Zato sem tudi hitro pobegnil iz ciljnega prostora.
Danes sem zadevo psotavil v zadovoljivo stanje s "stretching-om" in
seveda najodliènejšim zdravilom za probleme v okolici hrbtenice in kolka -
eno majhno gorsko kolesarsko turco.
V cilju je bilo lepo videti zadovoljno Simono , našo soborko v ekipi Katarino ter zadovoljnega Inot-a.
No pa smo prej "napelali štrom preko Pohorja" kot poštarji telegrame. Rukzaka itak ne bi mogel nositi da bi pobiral pošto za poštarji - je preveè bolel hrbet.
11. Potem pa del ki se