Tole ni doživetje na teku, ampak doživljanje počitka. Ker je po zatrjevanju mnogih strokovnjakov in tudi po mojih izkušnjah počitek del teka, to pomeni, da je tole tudi opis doživetja na teku.
Ko sem se odločil za počitek, je bilo jasno, pa tudi mnogo nasvetov sem prejel na to odločitev, da to ne bo lenarjenje, ležanje na kavču, sedenje pred ekrani raznih vrst, goltanje sladkarij, nažiranje s klobasami in rdečim mesom in nalivanje z okrepčilnimi pijačami, ampak da bo to aktivni počitek. Takoj je nastopil problem, najprej semantični nato pa praktični: kaj pa je to aktivni počitek. Je to isto kot neaktivna dejavnost in kaj pa je spet to?
Kako je lahko počitek aktiven, brez da bi bil počitek. Po dolgem razmišljanju se mi je posvetilo, da to ni počitek na splošno, ko počivamo vsevprek, ki se deli na počitek pred kosilom, počitek po kosilu, dnevni počitek, nočni počitek, popoldanski počitek, nedeljski počitek ali drugi raznoteri počitki, ki ob pretiravanju vodijo naravnost k večnemu počitku. Ker mi ta problem ni dal počitka, sem ugotovil, da to ni običajen počitek, ampak počitek od naporne tekaške aktivnosti, pri katerih je treba ohraniti kondicijo, vzdržljivost in hitrost ter obenem regenerirati, prenoviti in preroditi telo, odpočiti mišice, sprostiti kite in razbremeniti kosti. To so neke vrste počitnice, med katerimi je potrebno veliko pešačiti, oditi k stricu na deželo, obiskati žlahto na morju, obenem malo plavati, oditi s kolesom na obhod po mestu, se z rolkam zapeljati okoli sosedov in opraviti drobna hišna opravila, ki jih zaradi prejšnje aktivne dejavnosti nisem opravil, imel pa sem tudi dober izgovor, da grem na tek in potemtakem seveda ne morem popraviti nekega stikala, pa tudi izpod časti je, da bi aktivni tekač šaril po električni napeljavi, pa še v penziji sem.
Lep jesenski dan mi ni privoščil počitka, tako da sem se lepo počasi peš odpravil proti bližnji hribovski vasi. Ves čas sem imel v glavi misel, da je to počitek, res je aktivni, ampak počitek in temu primerno sem počasi hodil po gozdni cesti navkreber. Za vsak primer sem se že prej opremil z merilcem utripa kot pri teku, da bi videl, koliko kalorij požre takle aktivni počitek. Res je bilo lepo in užitkov polno pešačenje po svežem zraku, po vedno bolj toplem soncu in tudi telo se je ogrelo, da je v njem vedno bolj gorela vnema in nehote sem pospeševal korake, klanec je postajal vedno bolj strm, v meni pa vedno več volje in želje po hitrejšem gibanju. Še sam nisem vedel, kdaj sem začel teči, ko se je cesta umirila in zravnala, je tek postal še lepši in uživanje še večje, zato so se tudi noge hitreje postavljale ena pred drugo. Ko sem se zavedel, da imam samo aktivni počitek, ne pa trening za kakšen polmaraton, sem ugotovil, da sem pretekel že več kot 10 km in to v dobrem tempu in s 85% srčnim utripom in pokuril preko 1000 kcal.
Evo, v kaj se je spremenil aktivni počitek. V trening. Zato je treba biti tudi pri počitku previden, da se ne izjalovi, posebno na ostrini noža je aktivni počitek, ki se počasi spreminja v neaktivno dejavnost, kamor sodi počasna hoja in podobne aktivnosti, potem pa se hitro sprevrže v tek v aerobnem območju (če bi imel družbo, bi bil to pogovorni tek), kmalu pa te lepota doživetja zapelje v hiter tempo tek, ki pa ni več počitek, niti aktivni počitek ne. Pri vsej tekaški modrosti, pri vseh izkušnjah dolgih let človeku preudarnost nič ne pomaga, zapeljejo ga čudoviti občutki teka v jasnem jesenskem dnevu med drevesi z odpadajočim listjem, ki blaži trde tekaške korake stokilskega tekača bolj kot ne vem kakšni air podplati. To dajem v premislek proizvajalcem tekaških copat, da bi lahko v podplate namesto ne vem kakšnih tetra vinil klor fenikol nitratov nažokali kar bukovo listje, saj preverjeno dobro blažilno vpliva na tekačeve mišice in celotno telo.
To je kratko poročilo iz aktivnega počitka, ki to sploh ni bil. Tudi prav.
Zdej pa ti samo reč….
zato sem sklenil: 
v prihodnjih dveh mesecih bom drastično zmanjšal kilometražo, še bolj intenzivnost, občasno malo bicikla, predvsem pa bom bolj pogosto zahajal v fitnes, da obnovim svoje moči.
in ze po 2 km zakuhala, kot da bi tekla pri 25 stopinjah (no, dlani pa so v flis rokavickah zmrzovale).