Ja Ninočka ravno zaradi takih doživetij, je tek tako enkraten in lep !
Želm ti še veliko lepih trenutkov na tekih!
Lp
Miro
- 27 Apr 2005, 13:44
#38731
Prazniki nikoli niso bili moji dnevi, mogoče samo malo, ker na te dneve včasih ni bilo treba v službo, sedaj pa še tega ni. Posebno dan upora mi ne paše, boljši je bil ta dan včasih, ko je bil dan vstaje. Je pa že bolje, da človeku kaj vstane kot pa da se mu upira.
Torej zjutraj sem vstal, čeprav se mi je upiralo, a samo kratek čas, kajti ko sem pogledal skozi okno, mi je zaigralo srce: tralallalilillalollatralalalliilaaaloolatralalala…ker je bilo zunaj tako lepo vreme, da sem najprej pomislil na tek. Tako lepo vreme je samo še pika na i, če vzamemo, da je tek I brez pike. Kot že rečeno, mi je zaigralo srce tralallalilillalollatralalalliilaaaloolatralalala, kar je nenormalno, saj bi srce moralo kazati srčni utrip, ne pa igrati in prepevati.
Tako sem si pripel pas za merjenje srčnega utripa, zapel sigmo okoli zapestja, si nadel tekaško uniformo in se odpeljal tekaškim terenom naproti. Tole sicer bolj težko pišem, ker se nočem razkriti in že nekaj tednov na skrivaj treniram in se pripravljam za Radence in sem čisto tiho. Da me ne bi kdo razkril. Za tek izbiram skrivne in tajne trase, da ne bi kdo vohunil za mano in tako odkril taktiko in strategijo priprave na mali maraton.
Tudi danes sem se odpeljal na skrivne gozdne steze, a sem že med potjo iz avtomobila srečal Tuarega, ki jo je brisal čez Poljane in takoj se mi je porodila misel, evo, že vedo zame, odkrili so me, nič ne bo s skritim orožjem. Tuareg mi je pomahal, jaz sem mu potrobil, a sem namerno zavil na neko drugo traso, čeprav sem prej imel v mislih še neko drugo.
Sonce je res lepo sijalo in grelo in začel sem počasen ogrevalni tek. Takoj mi je bilo žal, da sem se oblekel v zimski tekaški dres z dolgimi hlačami, ampak modri ljudje so vedno govorili, da se dolgih gat ne sme sleči pred prvim majem, zato sem tudi imel oblečene dolge tekaške hlače. Pošteno mi je bilo že vroče, ko sem se po petnajstminutnem ogrevalnem teku podal v polurni tempo tek, noge so kar dobro funkcionirale, mišice so sodelovale, pljuča so se malo upirala, kar so kazala s šibkim hropenjem in tu in tam izpljunile zeleno kepico, da bi pokazale, da se na praznik upora že ne bodo naprezale.
Škoda, da klanci ne praznujejo in da bi enkrat šli na dopust nekam v ravne kraje (ampak ne v Panonsko ravnino ravno takrat, ko je maraton treh src) in da jih vsaj kakšne štirinajst dni ne bi bilo. Ampak so bili tam kot vedno, neomajni in pokončni in se strmo ozirali name. Tudi srce ni v klancu več igralo tralallalilillalollatralalalliilaaaloolatralalala, ampak je tolklo pod rebri kot bi hotelo izstopiti, pravzaprav je igralo boogie woogie, punk in rock a billy, a samo na tolkala. Dobro, da so grški filozofi ugotovili, da če gre cesta navzgor, gre nujno tudi navzdol, tako da je bilo tudi klancev konec in čas je bil za krajši iztek in zaključek teka.
Sedaj je srce spet igralo, pljuča so enakomerno dihala, mišice so bile ogrete in prožne, počutje je bilo izvrstno, sonce je prijazno sijalo in užitek je bil napraviti desetminutno razgibavanje, vključno s sklecami hrbtnjaki in trebušnjaki, čeprav je bilo na zelenem travniku še obilo sledi o dobrem in umnem gnojenju. Ni važno, na koncu sem spil še pol litra julijane in treninga je bilo konec. Še dobro, da me nihče ni opazoval, sicer bi lahko razkril vse moje priprave na mali maraton.
In kje je zdaj doživetje? Na dan upora se je uprlo, odšlo na dopust in praznovanje, meni je ostal samo trd trening, srčni utrip, tempo tek in strečing. Sonce pa je vedno bolj grelo, zrak je bil vedno bolj topel in počutje odlično. Odtekel sem novim doživetjem naproti!
Kmalu bo poletje!
Torej zjutraj sem vstal, čeprav se mi je upiralo, a samo kratek čas, kajti ko sem pogledal skozi okno, mi je zaigralo srce: tralallalilillalollatralalalliilaaaloolatralalala…ker je bilo zunaj tako lepo vreme, da sem najprej pomislil na tek. Tako lepo vreme je samo še pika na i, če vzamemo, da je tek I brez pike. Kot že rečeno, mi je zaigralo srce tralallalilillalollatralalalliilaaaloolatralalala, kar je nenormalno, saj bi srce moralo kazati srčni utrip, ne pa igrati in prepevati.
Tako sem si pripel pas za merjenje srčnega utripa, zapel sigmo okoli zapestja, si nadel tekaško uniformo in se odpeljal tekaškim terenom naproti. Tole sicer bolj težko pišem, ker se nočem razkriti in že nekaj tednov na skrivaj treniram in se pripravljam za Radence in sem čisto tiho. Da me ne bi kdo razkril. Za tek izbiram skrivne in tajne trase, da ne bi kdo vohunil za mano in tako odkril taktiko in strategijo priprave na mali maraton.
Tudi danes sem se odpeljal na skrivne gozdne steze, a sem že med potjo iz avtomobila srečal Tuarega, ki jo je brisal čez Poljane in takoj se mi je porodila misel, evo, že vedo zame, odkrili so me, nič ne bo s skritim orožjem. Tuareg mi je pomahal, jaz sem mu potrobil, a sem namerno zavil na neko drugo traso, čeprav sem prej imel v mislih še neko drugo.
Sonce je res lepo sijalo in grelo in začel sem počasen ogrevalni tek. Takoj mi je bilo žal, da sem se oblekel v zimski tekaški dres z dolgimi hlačami, ampak modri ljudje so vedno govorili, da se dolgih gat ne sme sleči pred prvim majem, zato sem tudi imel oblečene dolge tekaške hlače. Pošteno mi je bilo že vroče, ko sem se po petnajstminutnem ogrevalnem teku podal v polurni tempo tek, noge so kar dobro funkcionirale, mišice so sodelovale, pljuča so se malo upirala, kar so kazala s šibkim hropenjem in tu in tam izpljunile zeleno kepico, da bi pokazale, da se na praznik upora že ne bodo naprezale.
Škoda, da klanci ne praznujejo in da bi enkrat šli na dopust nekam v ravne kraje (ampak ne v Panonsko ravnino ravno takrat, ko je maraton treh src) in da jih vsaj kakšne štirinajst dni ne bi bilo. Ampak so bili tam kot vedno, neomajni in pokončni in se strmo ozirali name. Tudi srce ni v klancu več igralo tralallalilillalollatralalalliilaaaloolatralalala, ampak je tolklo pod rebri kot bi hotelo izstopiti, pravzaprav je igralo boogie woogie, punk in rock a billy, a samo na tolkala. Dobro, da so grški filozofi ugotovili, da če gre cesta navzgor, gre nujno tudi navzdol, tako da je bilo tudi klancev konec in čas je bil za krajši iztek in zaključek teka.
Sedaj je srce spet igralo, pljuča so enakomerno dihala, mišice so bile ogrete in prožne, počutje je bilo izvrstno, sonce je prijazno sijalo in užitek je bil napraviti desetminutno razgibavanje, vključno s sklecami hrbtnjaki in trebušnjaki, čeprav je bilo na zelenem travniku še obilo sledi o dobrem in umnem gnojenju. Ni važno, na koncu sem spil še pol litra julijane in treninga je bilo konec. Še dobro, da me nihče ni opazoval, sicer bi lahko razkril vse moje priprave na mali maraton.
In kje je zdaj doživetje? Na dan upora se je uprlo, odšlo na dopust in praznovanje, meni je ostal samo trd trening, srčni utrip, tempo tek in strečing. Sonce pa je vedno bolj grelo, zrak je bil vedno bolj topel in počutje odlično. Odtekel sem novim doživetjem naproti!
Kmalu bo poletje!
Dokler tečem upam!
- 29 Apr 2005, 22:03
#38875
Hej,
po včerajšnjem tekanju po Rožniku gor in dol, pa zaradi tretjega izgubljenega ključa v štirih dneh (klatez in miro, ne sprašujta...) še enkrat gor in dol, sem se danes ponovno odpravila po logaških tekaških potkah. Že od gnojenja nisem bila tam, se mi je zamerilo, ker so mi komaj sedaj dobro nehale smrdeti moje mizunke...
Pa vidim, da je bilo tudi mojim tekaškim potkam hudo, da me ni bilo že tako dolgo naokrog! Pripravle so mi kar nekaj presenečenj:
Nekdo je ob potkah zabil nekakšne lesene stebričke, na katerih so vžani napisi, kot je "če imaš prijatelje, imaš največje bogastvo", "če ne najde miru v sebi, ga tudi drugje ne boš našel", "če imaš ljubezen v srcu, potem imaš na zalogi vedno nekaj, da lahko obdariš druge... Prav hecni in simpatični stebrički. sem si jih pustila nekaj, da jih bom prebrala še drugič
Ko sem malce zavila s poti in gledala v daljavo, kako sončni žarki ob zahodu na zlato osvetljujejo pomladanske travnike, sem zagledala pravega lepotca s sivimi, belimi in črnimi lasmi in globokimi sivo modrimi očmi, kako teče proti meni. Vstavila sem se in skočil mi je objem. Na mestu, kjer je sicer pika tekaškega foruma, mi je sedaj na moji beli majčki pustil rjavi znak PF (pasji forum). Malo je manjaklo, da nisem padla pod njim. Pobožala sem ga, on pa je potem kakšen kilometrček tekal z mano in mi diktiral tempo v klanec. Neprestano je mahal z repom in se mi nagajivo režal. Potem pa ga je zmotila krtka. Skopal je krtino, da bi jo našel, jaz sem ga še malo opazovala, pa se ni dal.
Ko sem ravno razmišljala, da je čas, da se obrnem proti domu, pod nogami zagledam gmoto bodic. Gospod jež se je zvil v klopčič in ko sem se ustavila, je nekaj prhal sam vase. Malce sem se pogovarjala z njim in le uspela, da me je pogledal izpod čela. In to s kakšnimi lepimi rjavimi očmi. nato je odhitel dalje.
A-ha! Pomlad prihaja. In če želiš, se lahko prav vživiš vanjo s takimi off teki. Upam, da me ni nihče opazoval...
Komaj čakam jutri spet...
po včerajšnjem tekanju po Rožniku gor in dol, pa zaradi tretjega izgubljenega ključa v štirih dneh (klatez in miro, ne sprašujta...) še enkrat gor in dol, sem se danes ponovno odpravila po logaških tekaških potkah. Že od gnojenja nisem bila tam, se mi je zamerilo, ker so mi komaj sedaj dobro nehale smrdeti moje mizunke...
Pa vidim, da je bilo tudi mojim tekaškim potkam hudo, da me ni bilo že tako dolgo naokrog! Pripravle so mi kar nekaj presenečenj:
Nekdo je ob potkah zabil nekakšne lesene stebričke, na katerih so vžani napisi, kot je "če imaš prijatelje, imaš največje bogastvo", "če ne najde miru v sebi, ga tudi drugje ne boš našel", "če imaš ljubezen v srcu, potem imaš na zalogi vedno nekaj, da lahko obdariš druge... Prav hecni in simpatični stebrički. sem si jih pustila nekaj, da jih bom prebrala še drugič
Ko sem malce zavila s poti in gledala v daljavo, kako sončni žarki ob zahodu na zlato osvetljujejo pomladanske travnike, sem zagledala pravega lepotca s sivimi, belimi in črnimi lasmi in globokimi sivo modrimi očmi, kako teče proti meni. Vstavila sem se in skočil mi je objem. Na mestu, kjer je sicer pika tekaškega foruma, mi je sedaj na moji beli majčki pustil rjavi znak PF (pasji forum). Malo je manjaklo, da nisem padla pod njim. Pobožala sem ga, on pa je potem kakšen kilometrček tekal z mano in mi diktiral tempo v klanec. Neprestano je mahal z repom in se mi nagajivo režal. Potem pa ga je zmotila krtka. Skopal je krtino, da bi jo našel, jaz sem ga še malo opazovala, pa se ni dal.
Ko sem ravno razmišljala, da je čas, da se obrnem proti domu, pod nogami zagledam gmoto bodic. Gospod jež se je zvil v klopčič in ko sem se ustavila, je nekaj prhal sam vase. Malce sem se pogovarjala z njim in le uspela, da me je pogledal izpod čela. In to s kakšnimi lepimi rjavimi očmi. nato je odhitel dalje.
A-ha! Pomlad prihaja. In če želiš, se lahko prav vživiš vanjo s takimi off teki. Upam, da me ni nihče opazoval...
Komaj čakam jutri spet...
O-o!
- 09 Maj 2005, 14:20
#39569
Slučajno..v želji po nekih informacijah..najdem tekaški forum..
ne vem zakaj odprem temo o doživetjih med tekom..prva stvar, ki jo preberem je, kako je Fotru bolj všeč dan vstaje kot upora... 
preberem celoten post, pa še enega, pa še enega...
še preden se zavem, sta minili 2 uri, mene pa čaka še cel kup dela v službi...
in tako..prav počasi..tale doživetja izrinejo internetne časopise..namesto novic ob jutranji kavici sem se počasi,počasi, z veliko odločnostjo pregrizla skozi vseh 42 strani..odpirala nove teme, požirala napisane strani in čustva, tako dobro vpletena med vrstice..se glasno smejala in požirala cmoke v grlu..in ugotavljala, da je pred mano še dolga pot....
...taka pač sem..zastavljam si cilje, ki od mene zahtevajo vse in še več..pa čeprav sem na popolnem začetku (no, skoraj popolnem), začenjam dojemati, razumeti in.... kam?
ne vem zakaj odprem temo o doživetjih med tekom..prva stvar, ki jo preberem je, kako je Fotru bolj všeč dan vstaje kot upora...
preberem celoten post, pa še enega, pa še enega...
še preden se zavem, sta minili 2 uri, mene pa čaka še cel kup dela v službi...
in tako..prav počasi..tale doživetja izrinejo internetne časopise..namesto novic ob jutranji kavici sem se počasi,počasi, z veliko odločnostjo pregrizla skozi vseh 42 strani..odpirala nove teme, požirala napisane strani in čustva, tako dobro vpletena med vrstice..se glasno smejala in požirala cmoke v grlu..in ugotavljala, da je pred mano še dolga pot....
...taka pač sem..zastavljam si cilje, ki od mene zahtevajo vse in še več..pa čeprav sem na popolnem začetku (no, skoraj popolnem), začenjam dojemati, razumeti in.... kam?
ko brez miru okrog divjam,
prijatli prašajo me..
prijatli prašajo me..
- 09 Maj 2005, 14:51
#39572
si na zelo dobri poti, glede na tole
pogumno!
kdaj se potem vidimo?
puncka napisal/-a:Slučajno..v želji po nekih informacijah..najdem tekaški forum..
ne vem zakaj odprem temo o doživetjih med tekom..prva stvar, ki jo preberem je, kako je Fotru bolj všeč dan vstaje kot upora...
preberem celoten post, pa še enega, pa še enega...
še preden se zavem, sta minili 2 uri, mene pa čaka še cel kup dela v službi...
in tako..prav počasi..tale doživetja izrinejo internetne časopise..namesto novic ob jutranji kavici sem se počasi,počasi, z veliko odločnostjo pregrizla skozi vseh 42 strani..odpirala nove teme, požirala napisane strani in čustva, tako dobro vpletena med vrstice..se glasno smejala in požirala cmoke v grlu..in ugotavljala, da je pred mano še dolga pot....
...taka pač sem..zastavljam si cilje, ki od mene zahtevajo vse in še več..pa čeprav sem na popolnem začetku (no, skoraj popolnem), začenjam dojemati, razumeti in.... kam?
si na zelo dobri poti, glede na tole
pogumno!
kdaj se potem vidimo?
O-o!
- 10 Maj 2005, 09:44
#39652
staša, kako prisrčno.. 
odkar se zavedam svojega obstoja, je tek predstavljal najmučnejšo obliko premikanja..vsak drug šport je predstavljal več zabave, več užitka.. sledila so zdravniška opravičila v šoli (samo teči ne!!!) in dosledno izogibanje vsakemu tekanju..
zadnja leta pa me je vsako spomlad mučilo vprašanje..kaj pa če..? in sem poskusila..terala dokler sem lahko (kar ni bilo veliko), seveda napačno dihala zraven, se ustavila, hodila, še nekaj pretekla, dokončno kapitulirala in si znova zagotovila, da to pa res ni zame...
Nato pa sem v poletu zasledila program za začetnike..z izmeničnim intervalom hoje in teka..in s stopnjevanjem razmerja v prid teka..idealno zame, ki sem neučakano bitje..in se ne znam tempirati brez omejitve ure..
prvič je bilo noro težko.. (kakšno uživanje v teku neki!!! - kateri bedak se je pa tega spomnil). Vendar zdaj to ni bila več stvar užitka..bila je bitka, ki sem jo napovedala sama sebi..in sedaj sem morala zmagati..
naslednjič je bilo mogoče malo manj težko, vendar o užitku še ni bilo za govoriti..le-ta se je počasi priplazil, tako da ga sploh opazila nisem, dokler se nisem naenkrat zalotila same sebe, da se ob teku zabavam!!!
in sem tekla naprej...
Čeprav..še vedno dopuščam možnost, da je v tem užitku vendarle nekaj mazohizma
odkar se zavedam svojega obstoja, je tek predstavljal najmučnejšo obliko premikanja..vsak drug šport je predstavljal več zabave, več užitka.. sledila so zdravniška opravičila v šoli (samo teči ne!!!) in dosledno izogibanje vsakemu tekanju..
zadnja leta pa me je vsako spomlad mučilo vprašanje..kaj pa če..? in sem poskusila..terala dokler sem lahko (kar ni bilo veliko), seveda napačno dihala zraven, se ustavila, hodila, še nekaj pretekla, dokončno kapitulirala in si znova zagotovila, da to pa res ni zame...
Nato pa sem v poletu zasledila program za začetnike..z izmeničnim intervalom hoje in teka..in s stopnjevanjem razmerja v prid teka..idealno zame, ki sem neučakano bitje..in se ne znam tempirati brez omejitve ure..
prvič je bilo noro težko.. (kakšno uživanje v teku neki!!! - kateri bedak se je pa tega spomnil). Vendar zdaj to ni bila več stvar užitka..bila je bitka, ki sem jo napovedala sama sebi..in sedaj sem morala zmagati..
naslednjič je bilo mogoče malo manj težko, vendar o užitku še ni bilo za govoriti..le-ta se je počasi priplazil, tako da ga sploh opazila nisem, dokler se nisem naenkrat zalotila same sebe, da se ob teku zabavam!!!
in sem tekla naprej...
Čeprav..še vedno dopuščam možnost, da je v tem užitku vendarle nekaj mazohizma
ko brez miru okrog divjam,
prijatli prašajo me..
prijatli prašajo me..
- 10 Maj 2005, 09:45
#39653
staša, kako prisrčno..
odkar se zavedam svojega obstoja, je tek predstavljal najmučnejšo obliko premikanja..vsak drug šport je predstavljal več zabave, več užitka.. sledila so zdravniška opravičila v šoli (samo teči ne!!!) in dosledno izogibanje vsakemu tekanju..
zadnja leta pa me je vsako spomlad mučilo vprašanje..kaj pa če..? in sem poskusila..terala dokler sem lahko (kar ni bilo veliko), seveda napačno dihala zraven, se ustavila, hodila, še nekaj pretekla, dokončno kapitulirala in si znova zagotovila, da to pa res ni zame...
Nato pa sem v poletu zasledila program za začetnike..z izmeničnim intervalom hoje in teka..in s stopnjevanjem razmerja v prid teka..idealno zame, ki sem neučakano bitje..in se ne znam tempirati brez omejitve ure..
prvič je bilo noro težko.. (kakšno uživanje v teku neki!!! - kateri bedak se je pa tega spomnil). Vendar zdaj to ni bila več stvar užitka..bila je bitka, ki sem jo napovedala sama sebi..in sedaj sem morala zmagati..
naslednjič je bilo mogoče malo manj težko, vendar o užitku še ni bilo za govoriti..le-ta se je počasi priplazil, tako da ga sploh opazila nisem, dokler nisem naenkrat zalotila same sebe, da se ob teku zabavam!!!
in sem tekla naprej...
Čeprav..še vedno dopuščam možnost, da je v tem užitku vendarle nekaj mazohizma
odkar se zavedam svojega obstoja, je tek predstavljal najmučnejšo obliko premikanja..vsak drug šport je predstavljal več zabave, več užitka.. sledila so zdravniška opravičila v šoli (samo teči ne!!!) in dosledno izogibanje vsakemu tekanju..
zadnja leta pa me je vsako spomlad mučilo vprašanje..kaj pa če..? in sem poskusila..terala dokler sem lahko (kar ni bilo veliko), seveda napačno dihala zraven, se ustavila, hodila, še nekaj pretekla, dokončno kapitulirala in si znova zagotovila, da to pa res ni zame...
Nato pa sem v poletu zasledila program za začetnike..z izmeničnim intervalom hoje in teka..in s stopnjevanjem razmerja v prid teka..idealno zame, ki sem neučakano bitje..in se ne znam tempirati brez omejitve ure..
prvič je bilo noro težko.. (kakšno uživanje v teku neki!!! - kateri bedak se je pa tega spomnil). Vendar zdaj to ni bila več stvar užitka..bila je bitka, ki sem jo napovedala sama sebi..in sedaj sem morala zmagati..
naslednjič je bilo mogoče malo manj težko, vendar o užitku še ni bilo za govoriti..le-ta se je počasi priplazil, tako da ga sploh opazila nisem, dokler nisem naenkrat zalotila same sebe, da se ob teku zabavam!!!
in sem tekla naprej...
Čeprav..še vedno dopuščam možnost, da je v tem užitku vendarle nekaj mazohizma
ko brez miru okrog divjam,
prijatli prašajo me..
prijatli prašajo me..
- 10 Maj 2005, 10:38
#39659
Ola puncka!
Marsikomu se zdijo tekaski zacetki dolgocasni... in verjamem, da je prav cisti zacetek najtezji! Ampak tole fazo si ocitno ze dala skoz... Najlepsi del pri tekaskih zacetkih pa je hiter napredek... po vsakem teku si sposoben vec preteci, po vsakem teku si sposoben hitreje teci... perfektno za samomotivacijo!
Mazohizem? ...tudi malce mogoce...
Veliko je tekacev, ki se po teku ne bodo dobro pocutili, ce ne bodo popolnoma izcrpani, presvicani, med tekom hlastali za zrakom in se dan po teku po stirih plazili po stopnicah...
Vendar... pretecena kilometraza ti omogoci naslednjo dimenzijo... vedno se lahko odlocas med treningi, ki bodo malce naporni in ti bodo pomagali pri napredovanju in popolnoma sproscenim tekom, tekom za duso, tekom, ki meji na meditacijo. Sem bi spadal tudi tek v druzbi, pogovor, hecanje ... Pri tej obliki teka ni govora o mazohizmu...
Stasa pravi, da si na dobri poti... jaz se popolnoma strinjam!
Marsikomu se zdijo tekaski zacetki dolgocasni... in verjamem, da je prav cisti zacetek najtezji! Ampak tole fazo si ocitno ze dala skoz...
Najlepsi del pri tekaskih zacetkih pa je hiter napredek... po vsakem teku si sposoben vec preteci, po vsakem teku si sposoben hitreje teci... perfektno za samomotivacijo!
Mazohizem? ...tudi malce mogoce...
Veliko je tekacev, ki se po teku ne bodo dobro pocutili, ce ne bodo popolnoma izcrpani, presvicani, med tekom hlastali za zrakom in se dan po teku po stirih plazili po stopnicah...
Vendar... pretecena kilometraza ti omogoci naslednjo dimenzijo... vedno se lahko odlocas med treningi, ki bodo malce naporni in ti bodo pomagali pri napredovanju in popolnoma sproscenim tekom, tekom za duso, tekom, ki meji na meditacijo. Sem bi spadal tudi tek v druzbi, pogovor, hecanje
... Pri tej obliki teka ni govora o mazohizmu...
Stasa pravi, da si na dobri poti... jaz se popolnoma strinjam!
Speed is SEX, distance is LOVE...
- 10 Maj 2005, 12:49
#39674
puncka!
Tudi jaz ti želim veliko veselja in uspehov na tekaški poti...!!!
Sam sem imel prejšnji teden zopet prometno nesrečo, tako da mi je odpadel željeni tek v Radencih...
No pa vseeno vem, da bom okreval in zopet tekel...
Tudi jaz ti želim veliko veselja in uspehov na tekaški poti...!!!
Sam sem imel prejšnji teden zopet prometno nesrečo, tako da mi je odpadel željeni tek v Radencih...
No pa vseeno vem, da bom okreval in zopet tekel...
L.P. Matjaž (markiz mazi)
- 11 Maj 2005, 16:40
#39734
No sem se prijavila,
ko sem prebrala zadnja sporočila.
Glede na prebrano sem se nekako odločila, da kljub temu, da mislim da sem rojena z zakrnelimi mišicami za tek in se nikoli v življenju nisem spravila tečt, kar pomeni, da jih še vedno nimam.
Pa berem tole, pa Polet in premlevam... jutr pa zares....
Pa z lahkoto kolesarim, ampak tek. Kako naj jaz tečem, če še čez cesto sapo dobim.
Pa gledam fotra (sedaj vem zakaj več ne teče mimo- stran nazaj) pa se odločam, pa gledam sostanovalca, pa se odločim, pa spet nič. Nekaj mi že hvalabogu vmes pride, da ne grem.
No ampak, pred štirinajstimi dnevi mi je bilo pa vsega dovolj in sem začela, počasi- ker hitr pač ne gre... a je šlo. Polje gor- polje dol.
Vsak dan več, pa kakšen počitek, pa kakšno kolo....
In včeraj sem uspela preteči okoli jezera. Sem preponosna sama nase, čeprav so se vsi letajoči okoli mene verjetno čudili moji super hitrosti, a je šlo. V začetku malo težje in bolj ko sem videvala približajoče se Zako lažje.
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem mimotekačem, ki so se smejali in pozdravili, ker človek kar dobi voljo. Vedno sem imela odpor do teka kjer so ljudje, ker me je sram teči, ker bog vedi kako izgledam z vsemi mojimi oblogami. No pa sem še ves ta sram nekje izgubila.
Moj čas ni ravno primeren za objavo na vaši super listi, a je čas....
(sotekač je v tem času pretekel dva kroga......
In ugotovila, da gre človeku res tek iz dneva v dan lažje.....
In bom še tekla....obljubim....
ko sem prebrala zadnja sporočila.
Glede na prebrano sem se nekako odločila, da kljub temu, da mislim da sem rojena z zakrnelimi mišicami za tek in se nikoli v življenju nisem spravila tečt, kar pomeni, da jih še vedno nimam.
Pa berem tole, pa Polet in premlevam... jutr pa zares....
Pa z lahkoto kolesarim, ampak tek. Kako naj jaz tečem, če še čez cesto sapo dobim.
Pa gledam fotra (sedaj vem zakaj več ne teče mimo- stran nazaj) pa se odločam, pa gledam sostanovalca, pa se odločim, pa spet nič. Nekaj mi že hvalabogu vmes pride, da ne grem.
No ampak, pred štirinajstimi dnevi mi je bilo pa vsega dovolj in sem začela, počasi- ker hitr pač ne gre... a je šlo. Polje gor- polje dol.
Vsak dan več, pa kakšen počitek, pa kakšno kolo....
In včeraj sem uspela preteči okoli jezera. Sem preponosna sama nase, čeprav so se vsi letajoči okoli mene verjetno čudili moji super hitrosti, a je šlo. V začetku malo težje in bolj ko sem videvala približajoče se Zako lažje.
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem mimotekačem, ki so se smejali in pozdravili, ker človek kar dobi voljo. Vedno sem imela odpor do teka kjer so ljudje, ker me je sram teči, ker bog vedi kako izgledam z vsemi mojimi oblogami. No pa sem še ves ta sram nekje izgubila.
Moj čas ni ravno primeren za objavo na vaši super listi, a je čas....
(sotekač je v tem času pretekel dva kroga......
In ugotovila, da gre človeku res tek iz dneva v dan lažje.....
In bom še tekla....obljubim....
- 11 Maj 2005, 18:48
#39740
in dobrodošla na forumu . Pravilno si se odločila, da si začela teči. Samo tako naprej treniraj in si preberi članke na forumu o vadbi za začetnike. Glaven za to je na forumu član z vzdevkom Fotr. On ti bo mariskaj lahko napisal in ti odgovoril na morebitna vprašanja o vadbi. Verjamem pa ti, da te ljudje malo čudno gledajo ko tečeš, posebej še tisti, ki te poznajo. Vendar se na to nikar ne oziraj. Podobno je bilo pri meni. Ti teci tam kjer sama želiš, kolikor ti paše in boš videla, da se bodo ob koncu leta zmanjšale tvoje obloge in življenje se ti bo spremenilo v marsičem. Sploh pa v družbi tekaškega foruma . Če je kje v bližini tvojega kraja kakšna tekaška prireditev, le pridi pogledat in tako boš spoznala člane foruma in tekaške navdušence . Mi nič ne grizemo, sam ta korak moraš sama narediti . Imaš pa priliko, da nas bolje spoznaš že 2.7.2005, ko je na programu piknik in tudi tu si dobrodošla . Želim ti veliko pretečenih kilometrov 
in zadovoljstva ter veselja na tvoji tekaški poti in pridi kdaj na kakšen tek v našo družbo 
.
Bobaje napisal/-a:No ampak, pred štirinajstimi dnevi mi je bilo pa vsega dovolj in sem začela, počasi- ker hitr pač ne gre... a je šlo. Polje gor- polje dol.
Vsak dan več, pa kakšen počitek, pa kakšno kolo....
In včeraj sem uspela preteči okoli jezera. Sem preponosna sama nase, čeprav so se vsi letajoči okoli mene verjetno čudili moji super hitrosti, a je šlo. V začetku malo težje in bolj ko sem videvala približajoče se Zako lažje.
In ugotovila, da gre človeku res tek iz dneva v dan lažje.....
In bom še tekla....obljubim....
in dobrodošla na forumu . Pravilno si se odločila, da si začela teči. Samo tako naprej treniraj in si preberi članke na forumu o vadbi za začetnike. Glaven za to je na forumu član z vzdevkom Fotr. On ti bo mariskaj lahko napisal in ti odgovoril na morebitna vprašanja o vadbi. Verjamem pa ti, da te ljudje malo čudno gledajo ko tečeš, posebej še tisti, ki te poznajo. Vendar se na to nikar ne oziraj. Podobno je bilo pri meni. Ti teci tam kjer sama želiš, kolikor ti paše in boš videla, da se bodo ob koncu leta zmanjšale tvoje obloge in življenje se ti bo spremenilo v marsičem. Sploh pa v družbi tekaškega foruma . Če je kje v bližini tvojega kraja kakšna tekaška prireditev, le pridi pogledat in tako boš spoznala člane foruma in tekaške navdušence . Mi nič ne grizemo, sam ta korak moraš sama narediti . Imaš pa priliko, da nas bolje spoznaš že 2.7.2005, ko je na programu piknik in tudi tu si dobrodošla . Želim ti veliko pretečenih kilometrov in zadovoljstva ter veselja na tvoji tekaški poti in pridi kdaj na kakšen tek v našo družbo .Ptice letijo, ribe plavajo, človek pa je od nekdaj bil tekač, hoja je samo oblika lenobe,
zato treniraj trdo in zmaguj z lahkoto.
zato treniraj trdo in zmaguj z lahkoto.
- 11 Maj 2005, 20:45
#39749
Hvala Filipid za sprejem in vabilo na piknik- bomo preverili obveznosti vseh članov-pa povemo.
Kar se napotkov tiče- imam enega triatlonca doma, ampak saj veš kako je, včasih raje preslišim, pa pol k prespim si počasi priznam da ima prav.
Tko da mi kakšn fotrov nasvet, pa forum pa Polet prav pridete.
Fotrovih prispevkov sem veliko prebrala, ker že kakšno leto občasno berem te strani, a kot sem napisala- napad je vedno popustil.
Moram pa še nekaj povedat, da sem sedaj prvič poskusila z merilcem pulza in se mi pa res zdi, da se je to zelo pameten pripomoček, ki mi pomaga k lažjemu napredovanju-vsaj občutek imam, da imam nadzor.
LP
Kar se napotkov tiče- imam enega triatlonca doma, ampak saj veš kako je, včasih raje preslišim, pa pol k prespim si počasi priznam da ima prav.
Tko da mi kakšn fotrov nasvet, pa forum pa Polet prav pridete.
Fotrovih prispevkov sem veliko prebrala, ker že kakšno leto občasno berem te strani, a kot sem napisala- napad je vedno popustil.
Moram pa še nekaj povedat, da sem sedaj prvič poskusila z merilcem pulza in se mi pa res zdi, da se je to zelo pameten pripomoček, ki mi pomaga k lažjemu napredovanju-vsaj občutek imam, da imam nadzor.
LP
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA