Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons
, pozitivna energija nas je spremljala na vsakem koraku... hvala vsem, ki ste spremljali svoje bližnje in ste nesebično pomagali tudi vsem drugim, res te je kar poneslo, ko si na okrepčevalnicah zaslišal bučno navijanje. Irena, Matjaž, Loni, Marjan, ... in vsi ostali, katerih imena ne poznam 
.
mojemu Miranu za podporo in družbo na celi progi ,. Na sestopu z Učke pa se začne svoja zgodba. Namesto lepe uhojene poti me na sicer lepem spustu čaka pravi Kras, z vsemi skalami in grmičevjem ki me upočasnjujejo in namesto teka se tu ubadam s kamni in pazim na svoje že malo trde noge, časa imam tudi dovolj da se mi po glavi že rojevajo neke čudne misli "kaj mi je tega treba, in če bi odstopil, Mitja a res nimaš vsaj malo pameti,...." in s takimi mislimi premagujem klance, spuste, kamenje, robido, prijetno senco gozdov, toplo pomladansko sonce dokler ne prispem v dolgo časa pričakovani in tako zaželjeni Plomin. Nekaj pijače, nekaj hrane, Vanja, Rok in Jak mi na okrepčevalnici dajo nove energije, da se spet lažje odpravim v naslednji klanec, ki mi kar hitro mine, tik pred Labinom me presenetijo še neki čudni grabni, zajle, klini in po 13ih kilometrih sem v Labinu, 20 km pred ciljem. Spet pogrešam hrano, dobro slano hrano, ki se mi celo pot prikazuje pa je akr ni in ni. Banan in pomaranlč sem že presit. Na glavo si dam čelko in s temo se odpravim še na zadnjo etapo, sedaj že prepričan da pridem v cilj, pa čeprav po vseh štirih. Noge so čudno ožuljenje zato se sprijaznim s svojo počasnostjo in razen pekočih podplatov, ki me opominjajo da imajo vsega dovolj, prav uživam v samotnem potepu po istrskih hribih brez konca. Po 151 km sem na zadnjem vrhu, čaka me "samo" še spust v dolino, ovink na zadnjo kontrolno točko in malo po polnoči pritečem v tisti trenutek najlepši in najbolj zaželjeni kraj na svetu- Koromačno . Za mano je dobrih 27 ur teka, 163 kilometrov, 5700m vzponov, prav toliko spustov in tisti prijeten občutek ko se vsedeš, odpreš pivo in veš da ni treba nikamor več, niti metra naprej, niti metra nazaj, nič! V cilju mi Vanja pove za rezultat, ki mu kar nočem verjet, saj mi je dovolj dejstvo da sem v cilju, uvrstitve, minute, sekunde in razne statistike bodo že prišle na vrsto, če nas bodo sploh kdaj zanimale.In ko se v nedeljo popoldan peljemo proti domu in gledamo izmučene obraze, ki se še borijo sami s seboj in z istrsko planinsko potjo in vztrajajo na poti proti cilju, se mi zdi tako lepo, da sem malo pohitel in mi ni treba več teči, ampak lahko samo sedim, pijem in jem in za vse poskrbi Vanja, ki razume moje "probleme".ž 
http://katka005.blogspot.com/2013/04/10 ... stria.html utrujenost in bolečine se bodo počasi poslovile, ostala pa bo zgodba.... do konca življenja... ursad napisal/-a:En velik poklon vsem junakom Istre...
, ponekod kar pustolovskimi vložki. V enem zamahu preko cele falange izjemnih vrhov: Žbevnica, Gomila, Orljak, Planik, Vojak (Učka), Balin, Sisol, Standar, Oštri...do čofa v morje 
, do Poklona , čez greben Učke 
, okolica Labina 
, čez Oštri do Skitače 
, zadnji km 
, cilj , kmalu nato 
+ Slovenci, še posebej Slovenke odlične!!! Čestitke vsem, ki s(m)o se spopadli s progo. , saj ta hip moja glava še nima programa za toliko km VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA
