Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 miro
#150157
Danes sva z Mariolinom opravila en tempo tekec v sklopu priprav na "ljubljanca," pa je bil že malo pred mostom v Tabrah sneg ob poti, ali pa sodra, ki je včeraj padala.
Mi je bilo kar prijetno teči v takem "zimskem ambientu."

Tko, zdej pa čakamo,da Fotr sede spet za računalnik in nas prične RAZVAJATI s svojimi doživetji.
Lp
Miro
Uporabniški avatar
 Fotr
#150216
Na, evo, pa sem stisnjen v kot. Nobenega izgovora nimam več, nobene lenobe ne morem zganjati. Lepo čedno je treba nekaj doživet in napisat. Za začetek in povrh pa še ni bilo nobenega gromozansko zanimivega doživetja, samo taki majhni, ki nam počasi in tiho nagajajo med tekom. So tudi taki, ki nam dajejo novih moči in vzpodbud, samo temu se ne reče doživetja, to so normalni občutki, ki nas spremljajo na teku. O njih lahko tudi kdaj drugič.
:D
Ne bom govoril o tem, koliko obotavljanja vsebuje priprava na tek, preden se odločimo, katero majico ali hlače bomo oblekli, preden obujemo copate, pripnemo uro na zapestje in pas za srčni utrip na prsi. To je sestavni del tekaške procedure in nam pomaga pri odločitvi. Ne to ali bomo šli teč ali ne, to bomo zagotovo storili. Bolj nas zaposluje misel, kam bomo šli in koliko časa naj tečemo. No ja, to je samo pri nekaterih, sicer ima pa vsak svojo proceduro priprave na tek. Približno tako poteka priprava na popis kakšnega doživetja.
:D
Na tekmi vsi taki prijemi odpadejo, a se pojavijo novi. Tam ne razmišljamo ali bomo tekli ali ne, zato smo prišli na tekmo. Tekli bomo, a najbolj sitno opravilo zame je, pritrjevanje številke na majico. Najprej se moram odločiti, s katero majico bom tekel, da bom nanjo pripel številko. Potem pa se začne opravilo, ki terja svoj postopek. Z mojimi debeli prsti razpiram majhne in gladke knofljice in obenem poskušam da bo številka na prsih pripeta naravnost. Večkrat se vbodem v prst, skrivim nekaj knofljic in naredim nekaj odvečnih lukenj v majico. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem spel skupaj prednji in hrbtni del majice, ko sem jo hotel obleči, pa sem vse skupaj raztrgal. Če pa številko pripenjam, ko imam majico oblečeno, se pa zbadam v trebuh. Saj na koncu mi vedno uspe, ampak enostavno ne gre nikoli. Pripravne bi bile majice z moškimi drukerji, seveda pod pogojem, da bi bili drukerji na številkah, kakopak ženski.
:D
Prva nevšečnost po začetku teka se pojavi, ko me prevzame občutek, da so vezalke na eni copati trdneje zavezane kot na drugi. Ustavim se, pritrdim pentljo in tečem naprej, A sedaj se zdi, da je druga prerahlo zavezana. Spet počepnem in trdneje zavežem še drugo copato. To se ponovi kakšne tri do štirikrat, dokler mi ni vsega dovolj. Usedem se na tla, odvežem obe vezalki, zrahljam copati, jih ponovno obujem in pazljivo in enakomerno zategnem vezalke. Potem pa gre.
:D
Potem se pojavijo dezinformacije. Ko sproti kontroliram srčni utrip, ta včasih tako niha, da normalno srce tega ne bi preneslo. Tekaško srce sicer ni normalno, zagotovo je razširjeno. In to prvič zaradi tega, ker je športno in športna srca so razširjena, vsaj tako pravi strokovna javnost in drugič, ker smo tekači dobri ljudje in imamo široka in odprta srca za ljubezen do sočloveka in sočlovekinj, takorekoč do soljudi. Na kratko bi rekli, da tekaško srce bije za soljudi pod strokovnim pogledom merilnih ur.
:D
Vendar na to široko srce vplivajo banalne zadeve. Najbolj nagajajo daljnovodi, ki so povsem odveč, saj vsi vemo, da elektriko dobimo iz vtičnic. Daljnovodi samo motijo merjenje srčnega utripa, odvisno od tega, koliko so ti daljnovodi napetostni. To je vse kar vem o tem, razen, da mi pod njimi srčni utrip kaže, da sem star dvajset let, kar bi bilo dobro, če mi ne bi včasih kazal, da sem mrtev.
:twisted:
Srčni utrip motijo tudi električni pastirji. Človek bi lahko rekel, da govedoreja ne vpliva slabo samo na globalno segrevanje, ampak moti tudi rekreacijsko gibanje in tek po naravi. Nekateri pravijo, da če kravo, ki ima polno vime mleka, strese električni pastir, ne morejo pomolsti, ker se ji zaradi tresenja v vimenih že naredi maslo. To potem izvlečejo s posebno tehniko, kakršno uporabljajo zdravniki za nos, ušesa in grlo, otorinolaringologi, kadar iz nosu ali sinusov z vakuumom vlečejo zasirjen smrkelj. Maslo iz vimen morajo izvleči, kajti če se le količkaj obotavljajo, se zgodi, da se spremeni v sir, kar bi bilo za kravo pogubno. Kakorkoli, električni pastirji s svojimi impulzi preprečujejo natančno merjenje srčnega utripa tekačev in tekačic. Saj ni tragično, je pa nevšečnost. Zelo težko bi na tole vprašanje odgovoril nekdo, ki ni seznanjen z zadevami: Kakšen je vpliv zasirjenega mleka na razvid tekačevega srčnega utripa? Aaaaaa?
:roll:
Toliko za skromno nadaljevanje doživetij. Iz majhnega raste veliko in velika doživetja so na vidiku. Samo na tek se je treba odpraviti in vsekakor teči novim doživetjem naproti.
:shock: :evil:
Uporabniški avatar
 tae
#150219
Fotr, itak da te je prijetno brati, to že veš. Ampak te je ljudstvo vseeno malo prisililo, da spet kaj spesniš.
Uporabniški avatar
 MARIOLINO
#150248
miro napisal/-a:Danes sva z Mariolinom opravila en tempo tekec v sklopu priprav na "ljubljanca," pa je bil že malo pred mostom v Tabrah sneg ob poti, ali pa sodra, ki je včeraj padala.
Mi je bilo kar prijetno teči v takem "zimskem ambientu."


Lp
Miro


Ja Miro, bil je res nepozaben tek, zame v nezavest :shock: , saj je bila kilometrina precej daljša kot sem pričakoval sicer mi je kar ustrezala, ker letos še nisem odtekel tako dolgega treninga. Bil je lušten tek ob rahlem vetriču, klepetu in jesenski idili, tako, da so mi kilometri kar minevali do njegovega doma :lol: , no, šele potem se mi je začelo vleči, ko sem sam nadaljeval tek do doma. Toda misel na kilometrino, ki jo bom pretekel, se mi je kar smejalo......Dober trening za ljubljanski polmaraton.....s pomočjo Mirove družbe :lol: ................

Miro, zdaj se pa lahko spraviva na tek skozi Radovno :wink: .




Lp
Uporabniški avatar
 Fotr
#150284
Ko zadeva steče, potem gre kot namazano. Samo pognati je treba. Z doživetji je tudi tako. Že takoj danes, ko sem šel teči, se je zgodilo. In to ne v nekem temnem gozdu, na samotnih poteh ali na prometni cesti v naselju, ne, zgodilo, doživelo se je na stadionu.
:o
Ampak gremo od začetka. Najprej vprašanje, na katerega ni treba odgovarjati, ker boste odgovor nanj dobili, če se vam bo dalo prebrati do konca. Vprašanju se samo čudite. Glasi se takole: Kakšen vpliv ima tekaški copat Reebok Trinity KFS III številka 46 na sivo poljsko vrano? Aaaaa!
:shock:
Ker se bliža ljubljanski maraton, sem se danes kljub prekrasnemu vremenu odločil, da svojo pripravljenost preskusim na stadionu. Odpeljal sem se tja in ugotovil, da ima tudi stadion svojo romantiko. Obkrožen z vencem gora, prijazno sonce, nekoliko stran se lenobno pasejo krave, zrak pa sem in tja preletavajo sive poljske vrane in iščejo črve na zeleni travi nogometnega igrišča.
:roll:
Preoblečem se v tekaški dres, civilno obleko pa zmečem na klop ob tekaški stezi. Še žal mi bo, ker nisem obleke poravnal tako kot se spodobi in kot so me doma učili. Z užitkom začnem teči po tartanskih stezah, štopam vsak krog, dobro se ogrejem, začnem teči tempo kroge, ura pa kaže kar sprejemljivo pripravljenost.
:evil:
Slučajno in na srečo pogledam proti razmetani obleki na klopi, v katero se je besno zaganjala vrana. Potem je nekaj našla, zagrabila s kljunom in odletela. Šele ko je naredila krog nad menoj, sem videl, da ima v kljunu moj ključ od avtomobila. Vrane so namreč sorodnice srak in kavk in zato imajo tatinstvo v krvi. Iz žepa razmetanih hlač je zlezel ključ s svetlečim obeskom in takoj privabil vrano, ki ga je z veseljem zagrabila in odnesla, potem pa veselo letala preko stadiona sem in tja.
:lol:
Zagrabila me je panika, pograbim pest kamenčkov, ki so bili posuti ob stadionu in jih mečem za vrano. Ob tem na vso moč tekam po štadionu sem in tja, zasledujem vrano, spotoma pobiram kamne in jih mečem. Nikoli ne zadenem, vrana pa veselo leta. Ustavim se, umirim in pomislim, da bo treba sprejeti politično odločitev. Izbrati bom moral med levico in desnico. Pa ne že spet, saj so bile komaj volitve. Hitro je bilo treba ukrepati, snel sem copat z ene noge, vzel zalet kot metalec kopja, med tekom natančno pomeril in z vso močjo zalučal copat Reebok proti vrani. Ta tega ni pričakovala in zadelo jo je kot strela z jasnega. Spustila je ključe in se začela dreti kot vrana. Kako pa naj se drugače?
:roll:
Poiskal sem ključe v travi in zaključil trening. Poleg ogrevalnega in tempo teka sem zaradi tatinske vrane opravil še nekaj intervalnih tekov, kombiniranih z razmigavanjem ob metanju kamnov in obuvala. Pogledal sem naokrog, če me je kdo videl. Nikogar nisem opazil, ko pa sem pogledal širše, sem videl, da se na pašniku krave valjajo na hrbtu, brcajo z nogami v zrak in se krohotajo na vsa usta. Bolje, da se mi smejejo krave kot ljudje. Pobral sem šila in kopita in se hitro spokal domov.
8)
Odgovor na vprašanje se torej glasi: Tekaški copat Reebok Trinity KFS III številka 46 na sivo poljsko vrano vpliva tako, da se ob srečanju z njim, vrana začne na vse pretege dreti.
:roll:
Uporabniški avatar
 IRA
#150286
Joooj fotr ti si res taprava faca :P :P :P

Ravno po kosilu uživam ob kavici in solze mi tečejo v potokih :wink:

Sem ena izmed tistih, ki jim je smešna redko katera šala ... ampak tole, tole je bilo pa še zame tako smešno, da mi še vedno tečejo solze!

Hvala, da deliš z nami 8) :lol:
Uporabniški avatar
 Fotr
#151010
Doživetja se kar vrstijo. A danes spet najprej vprašanje, s katerim si ni treba sedaj beliti glave, ker odgovor sledi v nadaljevanju. Glasi se: Kako vpliva avtobus na hranjenje podgan?
:shock:
Najbolj sem jezen ali žalosten ali togoten, ko tekam po gozdnih poteh, ob njih pa polno odpadkov, gospodinjskih strojev, ležalnikov, gradbenega materiala in vsemogočih drugih predmetov. V še tako globokem in nedolžnem gozdu naletim na divja odlagališča. Zanimivo, da odpadniki (to so tisti, ki mečejo odpadke kamorkoli naokoli) najraje puščajo svojo dlako tam, kjer stojijo opozorilne table, da je odlaganje smeti prepovedano. Tam so vedno kupi. Kdo jih razume.
:(
Ena vrsta onesnaževanja je tudi ta, da motorna vozila prodirajo s cest na gozdne steze. Srečanja z motorji in štirikolesniki v gozdu tako niso nič novega, prihajajo pa okrepitve. Na primer danes.
:shock:
Tečem po gozdni poti navzdol, jesensko sonce sije skozi listje in iglice dreves. V zgodnjem dopoldnevu je še hladno, a tek ogreje ude in srce. Samotno je, sliši se samo petje ptic in oddaljeno šumenja slapa. Dobro razpoloženje se v hipu pokvari, ko levo pod pobočjem zagledam polno odpadkov. Kot plaz so razsuti od ceste skoraj do reke, ki naj bi bila turistično zanimiva.
:evil:
Ustavim se in gledam navzdol, kaj vse ljudje mečejo v naravo, ko izza ovinka zahrumi in preden se zavem, se pred mano pojavi avtobus, poln turistov. S svojo širino polno zaseda ozko gozdno pot, tako, da se nimam kam umakniti. Če si hočem rešiti življenje ali vsaj ne tvegati poškodbe, ker kako bom pa potem tekel, se hrabro vržem po bregu, po mehkem plazu odpadkov navzdol. Strmina je precejšnja, valjam se po smeteh in ustavim se šele tam, kjer se je ustavila večina odpadkov. Pristal sem med polivinilastimi vrečkami polnih pokvarjene hrane. S svojo konturo sem naredil precejšnje razdejanje med njimi, zato so se splašila tudi živa bitja, ki so se tam hranila. Podgane. Ker mi one niso prav simpatične živali, sem se hotel čim preje skobacati od tam, a sem naredil le še večji kraval. Med glodavci je bilo kar nekaj kapitalnih primerkov, za katere bi prej rekel, da so nadgane kot podgane.
:shock:
Ko sem pogledal navzgor in s pestjo žugal avtobusu, tega ni bilo več na vidiku. Ne samo, da ne spada taka mašina na gozdne steze, tudi podgane je zmotil pri poznem zajtrku.
To pa je tudi odgovor na zgornje vprašanje: Avtobus razdiralno vpliva na hranjenje podgan. Ampak podgane tukaj niso popolnoma nič krive.
:evil:
Umil sem se v turistično zanimivi rečici, ki tvori slap, ki ga obiskujejo turisti, ki jih vozi avtobus, ki bi radi slap videli čim bliže, ki jih pripelje do tja, da jim bi bilo treba iti čim manj peš. Tukaj naj povem, da je bilo tudi ob bregovih pregovorno čiste reke polno smeti. Verjetno pridejo prek slapa, kot je dejal Kekec. :D
Jaz sem pa odtekel domov.
8)
Uporabniški avatar
 mazi
#151101
Bravo Fotr... :laola :cast: :clap:
Uporabniški avatar
 vanja
#151105
Hura, Fotr!!! Hvala za odlične opise še odličnejših doživetij!!! :D :D :D

Nadgani se bom pa še cel dopoldan smejala... :P
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#151111
Bravo, to smo čakali.
Uporabniški avatar
 grb
#151112
Ojla

Res dobre dogodivscine. Takole razmisljam, kolk se enim ljudem dogaja na teku. Meni se pa prakticno nic. Verjetno zato, ker imam vsak dan eno in isto traso, kjer ni kakih razburljivih dogodivscin. Je pa res, da skoraj vsako jutro srecujem ene in iste ljudi, ki ob 5. zjutraj se vsi zaspani in "zamezekljani" hitijo v sluzbo in se jim verjetno zdim kot marsovec. Se posebej kadar mi na rokavu utripajo rdece lucke z odsevnega traku (so pa zal ze pregorele) :). Z nekaterimi se ze prav dobro "poznamo" in se vsako jutro lepo pozdravimo. Smo kot kaze natempirani in se vsak dan srecamo na prakticno istem mestu.

Prav tako ze dobro vem kdo se vozi v sluzbo z avtobusom, kdo z vlakom in kdo caka ob cesti, da ga poberejo z avtom. Tudi v kaksnih turnusih delajo ljudje mi ni vec skrivnost :-)

No saj kot vse kaze se tudi meni kar nekaj dogaja. Samo nikoli nisem razmisljal o tem na ta nacin :)

lep dan

G.
Uporabniški avatar
 Eustahije
#151116
Fotr napisal/-a:ki jih vozi avtobus, ki bi radi slap videli čim bliže


Ne morem se načuditi, koliko opravka si bojo dali ljudje s tem, da jim ne bo treba peš nikamor, kot da je iti peš tako neznosno težavno opravilo!
Uporabniški avatar
 mojcej77
#151163
Ahahahhaaaaa! Nadgana!!!!! :rol: :rol: :rol:



lp,

m

pies: Fotr, dobrodošel spet! Čimveč navdihujoćih doživetij ti (nam) želim!!!
 mojA
#151171
Bravo Fotr, še sreča, da se nisi polomil tam v nadganju :D

meni se pa nič posebnega ne dogaja, v tekaškem smislu mislim..

razen to, da sem na nedeljskem mega teku z žalostjo ugotovila da nujno rabim nove superge za Lm, ker so sedanje nove superge slabe, po 10 kme se mi hoče na podplatu narediti žulj, čas pa beži, beži, Lm je vedno bližje, jaz pa ne pridem in ne pridem do trgovine...
ja se mi dogaja ... noro hitenje, pomanjkanje časa, sem, tja, narediti to, opraviti ono, komaj čakam poletje in dopust ... jaz sem že čist zmatrana. Mogoče se mi zato nič ne dogaja :? sicer pa vmes tečem, od doma v avto, iz avta v službo, tek po stopnicah v 5 nadstropje, gor, dol, gor, dol, tek v avto, v trgovino, tek še kam, ves čas ... samo tistega v supergah je pa bolj malo zadnje čase ..tako, da me malce skrbi maratonči bonbonči ta mesec :shock:

To je moje doživetje :o
 AinE
#151187
Fotr napisal/-a:Umil sem se v turistično zanimivi rečici, ki tvori slap, ki ga obiskujejo turisti, ki jih vozi avtobus, ki bi radi slap videli čim bliže, ki jih pripelje do tja, da jim bi bilo treba iti čim manj peš.

To je lep stavek ... :rol: ... ki vse pove.
:clap:
Lp E.
  • 1
  • 61
  • 62
  • 63
  • 64
  • 65
  • 74

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA