- 27 Jul 2004, 10:16
#16371
Pozdravljeni!
Do danes sem tudi jaz prišel do sape, da napišem svoje videnje Grintovca.
Pa kaj naj rečem: hrib, pa hrib, pa malo hujši hrib, pa plezanje in ko pride ravnina ali celo malo spusta preklinjaš, ker ti to krade kilometrino in bo zato naslednji hrib še bolj strm, ker pač moraš zlesti tista slaba dva jurja višinske razlike do 9,6 km oddaljenega cilja.
V dolini nas je rahlo močil dež, zato sem se ogreval predvsem, da me ni zeblo (kratke hlače in majica brez rokavov). Po štartu (cca 160 udeležencev) se je kača zagrizla v hrib. Ker sem spoštljivo začel bolj pri tazadnjih, sem jih nato moral kar nekaj prehiteti, da sem ujel svoj tempo, pa še takrat ne prideš na svoj pravi korak, ker je pot ozka in ni moč prehitevati, kjer želiš. No po 40 min klanca sem imel kar dosti zraka in prostora, pred sabo in za sabo, za dodatno zračnost pa je poskrbel močan veter, ki je šel do premočenih kosti. Po 1h 10min sem dosegel Kokrško sedlo. Do tja gre večinoma po gozdu, od tam naprej pa po skalni poti, ki je bila zaradi dežja in nanešene zemlje prava drsalnica, vsak 10 korak ni bil 100% siguren. Poleg tega si prišel še v območje, kjer je čepela megla in si videl dobrih 70 m naprej (po svoje "hvala Bogu", saj tako nisi videl, kakšen "svinjski " klanec te še čaka) In tako rineš naprej, po poti sem pojedel dva Power gela in povem vam, "ti dajo krila". No, kmalu sem tudi že začel srečavati spočite in zadovoljne obraze tistih "ta prvih", ki so brez večjih težav prišli gor pod 1.30 ure. Ti pa še zmeraj švicaš, dihaš na škrge, z rokami rineš noge v hrib. In potem se je odprlo: vreme se je zjasnilo in cilj se je prikazal, vse naenkrat. Štoparica je pokazala čas 2h 05min 04sek. Bolje, kot sem pričakoval. Sledil je povratek v dolino, le še ena porcija makarončkov je padla v želodček na Kokrškem sedlu.
Če potegnem črto:
--------------------------------------------------------------------------
Drugo leto grem spet, pa napadam rezultat pod 2 uri
mišk