- 19 Jul 2004, 22:34
#15679
HOJLA!
Ja to se mi sicer še ni naredilo, ampak vsak stvar se enkrat prvičkrat naredi.Da sem dobil neke blodnje raznih misli pred začetkom današnjega treninga.Ja danes bom izgleda malce pozno šel odtečt.Ampak moram prej tole napisati, ker mi duša ne da miru.Mi bo srce lažje potem razbijalo ha, ha.
No utrnile so se mi tele pesmi anke tako in anke tako:
SI TO TI?
Stopiš pred menoj,
kot rosa jutranja
čisto potiho,
čisto počasi,
nežno
kot maestral.
" SI TO TI ? "
Ki se te
tako želim.
Ko zaslišim
tvoj utrip, tvoj bit.
Tako lepo
mi je s teboj,
ko divja mi srce.
Odgovoriš mi ne
a nežno
primeš me za roko.
Kot
rahla burja
odrineva
na odprto morje.
Nič se ne vprašava
Ali
se vrnila Bova?
Vabi naju
nebeško
morska globina morja.
Poljubljava se,
kot
da bilo bi zadnjič.
Mar hitiva prehitro
na kraj sveta.
Mar sva slepa
kar okoli naju je.
Na koncu
želiva začutiti
ta Onkraj sveta.
"Ta nebeška tišina?"
"Kakšna je to milina."
Na onem kraju
želi naju oba.
P.S.
Ena ful dobra misel:
"Kdor verjame v sanje, ki se rodijo v srcu, za tistega je življenje praznik."
In še ena poetična problematika ha, ha, ah.Kaj živeti nam je res tako lepo.
SRČNA BOLEČINA
Le tebe imam
od tebe sem bolan
v srcu nosim te.
Niti dež poletni
ne odžene te,
še bolj oprimeš se me.
Nobena rana
tako ne skeli,
ko tebe ni,
ko tebe ni.
Ta mrak večerni
vzel te je.
Vzel te je,
ko na licu solza, poslednja
polzela ti je.
Z roko to
drgetajočo,
a kljub temu nežno
želiš me objeti.
A mrak, ta sovrag
vzel te je.
Niti dežju prekriti
teh solz ne uspe.
Ko nebo
odpira se ti.
Nebo to mračno za večno
vzelo te je.
Bliska se
grmenja ne slišim.
A glasu
iz srca
ne uspe
preglasiti,
niti blisku,
niti gromu.
V rokah svojih
zadnjič
te držim.
Vem da
le tebe še imam
le tebe vedno
v srcu nosil bom.
Ko zemlja,
ta gruda domača
pokrila te je
dežuje, dežuje.
Da še nebo
se je zjokalo,
ko vzelo te
mojemu srcu je.
Ko na krošnji vrtnic
ob grobu tvojem
polagama roke
na trnje bodeče
vrtnice dehteče.
Prikaplja
po listu rožnatem
moja kri,
ki si k tebi želi.
A začne se jasniti nebo,
posije sonce
na grudo tvojo mokro to.
Začutim
toplino tvojega duha.
Čeprav za druge
nekje daleč si.
A zame
tak blizu si.
Pomaham
ti v slovo,
ko odhajam,
čeprav želel
bi biti
v nedrih te zemlje s teboj,
a praviš mi:
"Vedno sem s teboj."
P.S.
Občutki so en od stvari, ki se jih ne da kupiti.
Tisti, ki preneha postajati boljši, preneha biti dober
Odločite se, da je nekaj mogoče in da hočete tisto storiti, pa boste
našli tudi način.
JA TO JE NEKAJ ČUDOVITIH MISLI, KI TI SPREMENIJO ALI DOPOLNIJO VSAKO VRZEL OD VSAKEGA ČLOVEKA IZMED NAS, SEVEDA ČE TO HOČE.
LEPO SE IMEJTE UŽIVAJTE RADOSTI ŽIVLJENAJ NOČNEGA
No sem hotel rečti, imejte se radi še naprej vsi.Dajajte delček sebe, svoje dobre strani tudi drugim in življenje bo lepše vsem okoli nas.
SEDAJ PA ENA TEKAŠKO KILOMETRSKA USPAVANKA.
1 km, 2km, 3km, 4km, 5km mater sedaj pa na durh lauf marš.
GUDBAJ.
Ja to se mi sicer še ni naredilo, ampak vsak stvar se enkrat prvičkrat naredi.Da sem dobil neke blodnje raznih misli pred začetkom današnjega treninga.Ja danes bom izgleda malce pozno šel odtečt.Ampak moram prej tole napisati, ker mi duša ne da miru.Mi bo srce lažje potem razbijalo ha, ha.
No utrnile so se mi tele pesmi anke tako in anke tako:
SI TO TI?
Stopiš pred menoj,
kot rosa jutranja
čisto potiho,
čisto počasi,
nežno
kot maestral.
" SI TO TI ? "
Ki se te
tako želim.
Ko zaslišim
tvoj utrip, tvoj bit.
Tako lepo
mi je s teboj,
ko divja mi srce.
Odgovoriš mi ne
a nežno
primeš me za roko.
Kot
rahla burja
odrineva
na odprto morje.
Nič se ne vprašava
Ali
se vrnila Bova?
Vabi naju
nebeško
morska globina morja.
Poljubljava se,
kot
da bilo bi zadnjič.
Mar hitiva prehitro
na kraj sveta.
Mar sva slepa
kar okoli naju je.
Na koncu
želiva začutiti
ta Onkraj sveta.
"Ta nebeška tišina?"
"Kakšna je to milina."
Na onem kraju
želi naju oba.
P.S.
Ena ful dobra misel:
"Kdor verjame v sanje, ki se rodijo v srcu, za tistega je življenje praznik."
In še ena poetična problematika ha, ha, ah.Kaj živeti nam je res tako lepo.
SRČNA BOLEČINA
Le tebe imam
od tebe sem bolan
v srcu nosim te.
Niti dež poletni
ne odžene te,
še bolj oprimeš se me.
Nobena rana
tako ne skeli,
ko tebe ni,
ko tebe ni.
Ta mrak večerni
vzel te je.
Vzel te je,
ko na licu solza, poslednja
polzela ti je.
Z roko to
drgetajočo,
a kljub temu nežno
želiš me objeti.
A mrak, ta sovrag
vzel te je.
Niti dežju prekriti
teh solz ne uspe.
Ko nebo
odpira se ti.
Nebo to mračno za večno
vzelo te je.
Bliska se
grmenja ne slišim.
A glasu
iz srca
ne uspe
preglasiti,
niti blisku,
niti gromu.
V rokah svojih
zadnjič
te držim.
Vem da
le tebe še imam
le tebe vedno
v srcu nosil bom.
Ko zemlja,
ta gruda domača
pokrila te je
dežuje, dežuje.
Da še nebo
se je zjokalo,
ko vzelo te
mojemu srcu je.
Ko na krošnji vrtnic
ob grobu tvojem
polagama roke
na trnje bodeče
vrtnice dehteče.
Prikaplja
po listu rožnatem
moja kri,
ki si k tebi želi.
A začne se jasniti nebo,
posije sonce
na grudo tvojo mokro to.
Začutim
toplino tvojega duha.
Čeprav za druge
nekje daleč si.
A zame
tak blizu si.
Pomaham
ti v slovo,
ko odhajam,
čeprav želel
bi biti
v nedrih te zemlje s teboj,
a praviš mi:
"Vedno sem s teboj."
P.S.
Občutki so en od stvari, ki se jih ne da kupiti.
Tisti, ki preneha postajati boljši, preneha biti dober
Odločite se, da je nekaj mogoče in da hočete tisto storiti, pa boste
našli tudi način.
JA TO JE NEKAJ ČUDOVITIH MISLI, KI TI SPREMENIJO ALI DOPOLNIJO VSAKO VRZEL OD VSAKEGA ČLOVEKA IZMED NAS, SEVEDA ČE TO HOČE.
LEPO SE IMEJTE UŽIVAJTE RADOSTI ŽIVLJENAJ NOČNEGA
No sem hotel rečti, imejte se radi še naprej vsi.Dajajte delček sebe, svoje dobre strani tudi drugim in življenje bo lepše vsem okoli nas.
SEDAJ PA ENA TEKAŠKO KILOMETRSKA USPAVANKA.
1 km, 2km, 3km, 4km, 5km mater sedaj pa na durh lauf marš.
GUDBAJ.
cestitam