Zadnje novičke

[Bajsi]

Helou!
Ker poskušam biti do soljudi na nek pozitivni, ali štosni način sarkastičen, sem v nekem prispevku objavil svoje prehranjevalne navade, kot odgovor, ali "vrnjeni servis" na "ptičji futr", ki ga nekateri prakticirate. Vedite, da je to čisti štos in da nimam nobenega namena komurkoli vsiljevati svoj način prehrane, ali se celo delati norca iz vaših navad. Vsak je svoje sreče kovač!
Če imaš/imate šibko voljo in se znate po prebiranju mojih gastronomskih užitkov zapoditi med police hladilnika ter tam preživeti prosto popoldne, čeprav se zaradi kakršnegakoli razloga ne bi smeli, potem se s trdno voljo odrecite prebiranju te teme.
Nekako sem si zamislil to temo kot izmenjavo "vtisov s požrtij"! Na začetku bom, po sistemu copy/paste, prenesel vse svoje dosedanje kulinarične pisarije v tole temo. Nadalje pa bom kdaj pa kdaj prispeval kakšen recept, ali kako se lotim priprave kakšne jedi, ali pa opisal kakšno dobro požrtijo, ki se bo, ali se je kdaj zgodila.
Zatorej te/vas pozivam, da tudi ti/vi prispevaš/te karkoli, kar se navezuje na to temo. Lahko je tudi pravljica, pesmica, anekdota,....
Pa, dober tek!

[Bajsi]

Helou!
Jest pa prisegam na prasica. Pecenega, ocvrtega, na raznju,...v segedinu, v lovski omaki. Z bogato prilogo kartoflna, vaserspoclnov, kruhovega cmoka, valovitih rezancev, spagetov,.. ter veliko skledo zelene solate, obogatene z veliko bucnega ali oljcnega olja. Vcasih pase tudi kaksen govej, ali konjski zrezek, ali pa piscanec na tisoc in en nacin. Vcasih me zanese v kaksno cevapdzinico na plesko v lepinji s kajmakom in cebulo. Lots of it! Vcasih pa, ne boste verjeli, mogoce celo zgrazali: v McSronald's! Ali pa na horsburger: z vsemi prilogami, ko ti vse prizgne po rokah in bradi, ko vgriznes v tisto goro dobrot.
Se posebej pa se z radostjo spominjam tistih nedeljskih kosil pri Omici: goveja zupa z veliko mozgovo kostjo (mozeg takoj iz zupe na kos kruha s soljo in poprom in vso zelenjavo iz zupe) in domacimi rezanci, prazen krompir, govedina iz zupe, nariban hren z jabolki v kisu, ter veliko skledo zelene solate, npr. kristalke!
Cez vse to pa se kaksna velika cokoladna torta! MLJAC!!
Nekaj rekov:
Ni ga tica cez prasica!
Nema tice do prasice!
Od rib imam najraje svinjsko ribico!
Prasic, clovekov najboljsi prijatelj!
Prasic je kralj zivali, dokler leva ne probam!
Piranha klub: vedno lacen, nikdar sit!

V glavnem: MESO, agrhhhhhh!

[Bajsi]

OD FRANCA FRANČEŠKINA GOD

Soj cajt so bli ljudje bolj lepi an bolj debeli
ka so radi kej dobrega spili an kej dobrega pojeli.
An ne tko ku dans k človk je slabš ku miš,
an se zdi sam sebi lep, samo če je suh ko štekviš.
Soj cajt dragi moji aaa ja blo pej tako,
so te meli za bolanga, če si jih jemu menj ku sto.
Taprav dec je mogu met narmanj studvejsti kilu,
an je lohkor, ma ne da b`se silu pojeu pol prasca tako po čres.
Ej, če se jaz zmislim rancga Franca Frančeščkina
kolko smo mi u kop pojeli, kolko smo mi v kop spili vina
e se zmislim ko h meni v hišo pršu je en bot,
me udaru na glih po rami an reku :"Danes jemam god!"
Sem reku "Posluš me dobro, Franc Frančeščkin,
te gleda danes tisti, če ne daš za en kvartin!"
"En kvartin, kej govoriš, ma dej ma sej si mona,
dereta v hram nas dva kaštrona gremo sprazent en buč po črez."
"Olala", sem reku Franc, "ma nimam prou neč proti",
an hitro sem šou nardet dva paninčka tko za po poti,
vsakmu štrunca kruha, mortadela, sir,
lih tolko da nam da želodčk po poti mir
Če greš po vasi gor dol na levo en pole na glih,
si čez en kvart ure že pr Frančeškinovih,
Franc je prton odopru, vrata od hrama odkljenu,
an pole poklicu ženu, naj da kej za jest taku počrez.
Ka pršu sem v hram, jaz v šentiment sem padu,
ma ku da b'se regiment soldatov zrihtal za paradu,
taku so stali v vrsti garganja, bel pinot,
zelen, barbera, kabernet, merlot.
An kej je blo na buči gor prvjezano na tram,
pršut, pi špeh, panceta an umjes pa še kak šalam,
an še klobase v reštah vse prvpravljeno za zimo,
ma taku kot grozdje pred vandimo je viselo dol, tako po čres.
Prvo delo, smo splakenli s pinelo
dol po grli tista dva paninčka z mortadelo,
an pol smo lepo počasi od buča do buča šli,
pr vsakmu pipco odvili anu malčk guštirali.
Garganja, ka ti stori voju za čokulat,
zelen, prekrasen, ka ma tak duh ku muškat,
pinot, ka se ti v ustah razcveti takuo ko roža,
merlot, ka ti želodčk poboža, an taku naprej, tako počres.
Sem reku: "Franc, ma dejmo še zagost na violino,
čem rečt narezat kej pršuta se toka pr takem vinu!"
E, ma ni blo treba prosit dragi moji,
en, dva, tri je bil pršut na kavaleti an smo ga rezali.
Prou kmali je ostala od njega samo kost
zato smo be, inšoma, da ne bi padli v švohost,
hitro vsak po en šalamčk povendimali,
vmes pej malčk počakulali od tega an unga tako počres.
Zraven smo pojeli par štruc sirkovga kruha,
barbera je pej skrbela da niso bla grla preveč suha,
en pole je prnesla soja žena dol v hram
eno veliko skledu žolce szi lomberjem.
An usakmu en tond jote, ka je noter stopu prasc,
an u usakmu tondu je plaval še en par klobasc
an zraven je bil še pršut na octi an zraven še polenta,
ma so bla črjeva tako kontenta so več ko cvilla tako počres.
"Kako je sočo, boš še enu fetu?" "He, he, ben, pej narježi."
"An kaj boš pil zraven, belo al črno?"
"Ma toči, toči, vse je dobro!"
"Ben zdej ko smo to pojeli, gremo pej naprej!"
E, ko smo to pojeli je dal Franc nov pršut na kavaleto
žena je šla pej spečt eno frtajcu sz panceto
Franc sem reku, “Ma, ustav se malo, ma dosti je blo, dej!”
"Muči!", je reku, "an tiho bod, an pij an jej!"
Ni bl druzga ko ga ubogat, tiho bit
an vse do jutra, dragi moji jest an pit,
ka se je zdanilu, smo pej še zapojali, ma da pokale so šipe,
an pole vsak še ene mičkene tripe smo udarli za fruštek tako počres.
E, soj cajt so bli ljudje, res, bolj lepi an bolj debeli,
ka so radi kej popili an kej pojeli an so se radi med sabo imeli,
ka človk če slabo je, zna dobit slabo kri,
an tak čovk je slabe volje an se stršno rad jezi.
Ljeta so pasala ma pero jest rad jem še zdej.
Okroh jeter me res namalčk zbada,
ma pero želodec je pej zaenkrat, hvalabogu, koker rostfrej.
Pero če si zmislim tistga goda od Franca Frančeškina
še zdej mi hodi ven kislina tako podugič an počres.

[Bajsi]

AL' SE NEKAD DOBRO JELO

Nema više, dobri svete, one lepe še'set pete
kad smo bili na svečari kod kumova naših starih.
Klizio je voz k'o sanke, al' smo stigli do Palanke.
Severac je duv'o 'ladan, pa ko ne bi bio gladan?

I čim smo stigli viknu kum svoju ženu:
"Sido! Postavljaj, bog te vid'o!"

Spremila nam kuma naša za užinu paprikaša,
pa kolače, krmenadle i par sarmi svakom.
Mesto leba mesa bela, princes krofne - vangla cela,
suvih šljiva i koljiva i rezance s makom.
E, kad se samo setim, al' se nekad dobro jelo, baš.

Do večere vreme kratko za kitnikes i za slatko.
Da odbiješ, to ne vredi, da se kuma ne uvredi.
Naš kum Pera, dipl. agronom, reč o ovom, reč o onom,
sve uz vino, porto-gizer, 'di gutljaji sami klize.

Taman smo bili gladni kada se začu:
"Sido! Večeru, bog te vid'o!"

Ođedared - astal šaren, sos paradajz, krompir baren,
šuve šnicle, ko promincle, kara-batak svakom.
Na podvarku ćurka, zna se. Gdi je ćurka, tu je prase.
Onda torte, razne sorte i rezanci s makom.
Ej, kad se samo setim, al' se nekad dobro jelo, baš!

Vejao je sneg po šoru, sedeli smo do pred zoru.
Baba reče: "Deder kaput! Radni dan je, 'ajmo na put!"
Al' kum Pera odma' skoči: "Šta to vide moje oči?
Sido, ne daj nikom kaput! Prvo fruštuk, e, ondak na put!"

Ne drema vredna kuma, ne sluša prve petle,
brža je od raketle.

Nosi vruće 'leba kriške, fafarone, čvarke friške,
začas sprema šunke, rena, i pihtije svakom.
Pitamo ih: "Ljudi, dokle?!" "Čekaj", kažu, "još šnenokle,
i šufnudle i griz-štrudle i rezance s makom!"
Hej, kad se samo setim, al' se nekad dobro jelo, baš!

I ondak, sat i frtalj, kol'ko je iš'o šinobus, nismo ništa jeli,
i kad smo stigli na stanicu odma' kupimo burek, lep, frišak,
mastan, sve nam, onako, mast curila niz bradu.

Pa ondak opalimo preko toga jednu tepsiju šampita i gajbu piva.

Mlakog.

Crnog.

[Bajsi]

....In, ko sem prisel domov sem popadel dva pohana kurja snicla, pol tube majoneze, pol teglca vlozenih sampinjonov s pekocimi feferoni, kajlo frisnega belega kruha, dva krofa in liter meckatorjevega tasladkega jabolcnega soka. Cez vse to, potem ko sem zacel urejati diase in pripravljati petkovo predavanje (koncno!!!) sem dahnil se salco Earl Grey superior z mlekom. In dve kocki ratluka. AGRRRRRHHHHH!.....

[Bajsi]

Tjaša je napisal/a:

Moram povedat, da bi Bajsija kar utopila v žlici vode, ko nam takole dela skomine s svojimi bogokletnimi obroki!!!?

Helou!
Ce bos danes na predavanju, me lahko kasneje utopis v tivolskem bazenu.
Za zadnjo zeljo bi se pa priporocil na kaksno obilno vecerjo, npr. takole za zacetek kaksen majhen kroznik spagetov s tartufi ali pa s prstaci, nekaj malega bovskega sira in prsut, ter olive, orehe in hruske. Zraven bi se prilegel dober deci refoska ali terana. Malo pocakam in se pocasi lotim telecjega medaljona v vinskosmetanovi omaki s tremi krepkimi kepami, ne prevec kuhanega kruhovega cmoka. Za prilogo pa kuhano cvetaco s cesnom, oljcnim oljem ter kanckom vinskega kisa, ter nekaj glavicami sprocenkola. Za zraven pa kaksne dva deci rujnega belega vina, nadvse me radosti Janzevec. Lahko tudi Sivi pinot.
Da se zelodck enu malck umiri, bi dahnil kaksnem pozirek Napoleona ter z veseljem pocakal na sladico. Npr. kaksne flambirane palacinke z orehi, cokoladnim prelivom in smetano. Za zraven pa se dve kepici vanilijevega sladoleda. Ce dobro premislim pa bi skoraj rajsi eno krasno Pohorsko omleto. Preden ti prinesejo racun pa se en Earl Grey z mlekom, ce pa tega nimajo pa dvojno kavo z obilico smetane.
Uh, ja! Drvim na malico!

[Bajsi]

Helou!
Da se navezem na Mihov odgovor.

Laufamo kr na bananin šejk s cimetom in sladkorjem

Ni dolgo tega, kar sem ta bananin sejk rahlo modificiral in obogatil. Recept pa gre nekako takole: 1 - 2 banani, 2 zlici sladkorja, za kavno zlico cimeta, 0,3 ruma, ali viskija, ali konjaka, 4dcl. mleka in 1 dcl. sladke smetane.
Zadeva je sicer odlicno tesnilno sredstvo za zile, vendar sede, da je kar hudo.
Seveda pa ne gre na prazen zelodec. Prej je treba pomlatiti kaksno dobro vecerjo, ki pa seveda ne sme biti, glede na sladico prevec tezka. Naprimer:
prazeni spageti z zelenjavo in koscki piscancjega mesa po kitajsko.
Recept je preprost:
Za dve osebi skuhas 200g spagetov No.1, se boljsi so rizevi rezanci. Na nekaj zlicah oljcnega olja na hitro popeces na kocke narezano piscancje meso, da zarumeni. Meso odstavis med izbrano narezano zelenjavo, ki pa mora biti balastna, npr. korenje, paprika,...! V vrelo olje zlijes dva razvrkljana jajca in ju na hitro umesas. Nato dodas narezano zelenjavo (izbira je vasa stvar) in popeceno meso, med stalnim mesanjem kuhas priblizno 2 minuti in zalijes z 1dcl. sojine omake. Kuhas 1 minuto, ter na koncu dodas odcejene spagete. Par minut se vse skupaj na mocnem ognju obracas. Najbolje pa je seveda narejeno v voku.
Serviras! Zraven pa deci kaksnega izbranega stajerca, za striktne nealkoholike pa zelo hladen Ledeni caj.

[Tjaša]

Bajsi,
zelo pohvalni in predvsem okusni so tvoji kulinarični prispevki. Apak jaz, zaradi šibke volje, ta malo žličko zmeraj sabo nosim!!!!

Dober tek!

[Bajsi]

Helou!
No, po uspešnem skupnem treningu z bigfrikom, sva z očimom odšla na mojo rojstnodnevno večerjo. V oštarijo s pravo bosansko kulinariko: Pod kostanji. Vis-a-vis Žal. Prava bosanska je zato, ker je "porkfree"!
Lotila sva se klasične obložene mize. Se pravi, pleskavica, čevapčiči, đigerica, kobasice, kajmak (brez marmelade ), čebula, šobska solata, lepinje in seveda prebranac. Vse skupaj sva pridno zalivala s pol litra domačega refoška. Kje ga dobi ne vem, je pa izredno pitno, prilično sladko vince. Malo je po okusu vleklo na grozdni sok. Sladico sva preskočila, ker sva bila že pošteno napokana, zato pa sva končala s turškim kofetom.
Prijazno osebje nama je ob pol enajstih izstavilo račun in odšlo domov in naju medtem, ko sva razdirala žaltave še do nekaj čez dvanajst, pustilo v varstvu lastniku, ki se je veselil pri sosednji mizi s svojo družbo.
Danes ima moje črevesje po kooooliiiičiiinaaaah prebranca in čebule rock'n'roll! V glavnem, rože in sodelavke se odklanjajo v stran.

[Bajsi]

Helou!
Aja, v uvodnem nagovoru sem pozabil omeniti, da ste s svojim prispevki dobrodošli prav vsi, tudi "ptičjefutrovci" in ne samo "pravoverni" jedci.
Zatorej, če imate kakršnekoli recepte, poezijo, prozo,... iz vegetarjanske, makrobiotske, dietetične,...kuhinje - dobrodošli.

[Fotr]

Helou!
No, po uspešnem skupnem treningu z bigfrikom, sva z očimom odšla na mojo rojstnodnevno večerjo

Vse najboljše želim za rojstni dan!

Sedaj se ne čudim več, kako porabiš energijo. Dober si! Ja, pa bigfrik tudi!

[Bajsi]

Helou!
Oni dan, se pravi v nedeljo sem s familijo odrinil na vznemirljivo popotovanje od Slap pri Ljubljana Polje do Golišča nad Kresnicami pri Litiji. Tja nas je gnalo povabilo IZP-ičinega prijatelja na praznovanje njegovega rojstnega dneva. Tam se namreč nahaja prijazna turistična kmetija, Golišče po imenu, streljaj od Kresniškega vrha. No, pot se je začela dokaj mirno, po začetku vzpenjanja proti Kresniškemu vrhu pa se je nadaljevalo v rahli poplavi kletvic na račun izbire kraja. Sočnost kletvic se je stopnjevala s stopnjevanjem snežnega meteža.
V glavnem, prispeli smo do same kmetije in se zaprašili v toplo notranjost. Po prispetju vseh navzočih se je začela klasična kmečka požrtija. Grde misli in v ustih zaostale kletvice je takoj na začetku utopil obvezni aperitiv. Osebno sem se lotil jegra, nekateri drugi pa tudi vilijamovke, viskija, borovničevca in ostalih »žganic«. V veselje, od pekočega dražljaja vznemirjenega želodca se je na mizi pojavila goveja juha z domačimi rezanci. Po okusu sodeč se je v njej dodobra razkuhala vsega hudega vajena krava v objemu lastne mozgove kosti in obilice domače zelenjave. Nadvse hitra natakarica je kmalu zatem, skoraj istočasno pribrzela s skledo gobove juhe, v kateri so prav nesramežljivo plavali za kubik, ali dva veliki kosi jurčkov. Ne bodi ga len sem z veseljem posrebal obe juhi. Za malo bolj lačne je zraven pasal še kos, iz domače peči potegnejnega kruha. Po juhi se je s postrežbo malce zataknilo, tako da je skledčka mešane solate mimogrede izginila za belino mojih zob. Kljub vsemu, glavna jed je bila tista prava carska pojedina. Sklede praženega krompirja, za izbirčnejše rizibizi in slan rižev narastek, ob tem pa pladnji svinjske pečenke, pečenega odojka in pohanega piščanca. Ne moreš verjet, oziroma »ne morš belivat« (kakor gre novi modni izraz) koliko teh dobrot je napolnilo moj želodec in do skrajnosti vznemirilo želodčne sokove po takojšnji prebavi. Za konec se je pojavila še sladica neznanega imena, vendar zelo okusna, ter »šalca turškega kofeta«. Zaželel sem si sicer kapučino, vendar zgroženi pogled gospodinje mi je povedal, da je tukaj kmetija, kjer se kofe kuha u piskru, vsaj pet litrov. Seveda so se vse prekomerne maščobe topile v žlahtni kapljici domačega Terana. No, Teran je sicer res domači, ni pa ravno iz kresniškega okoliša.
Suma sumarum, kosilo je bilo zaokroženo z drugim mestom Čeplakove in tako enkratno, da je še avtomobil bolj lahkotno drsel po hribu navzdol.
Takole sem razmišljal: v bolj spodbudnem vremenu bi se dalo tja gor odlaufat, kaj pojest in potem počasi sestopit v dolino. Kot bi rekel cesar Janez: "To si velja zapomniti in veli pognati!"
Lep pozdrav do prihodnjič!
Pies: IZP = izven zakonski partner

[bigfrik]

Nis nc povedal da mas rojstn dan zadnjic,bi mogla drugac fejst zalit zadevo,ce ze zarad drugega ne pa zato da nadoknadis tekocino!No ja pa drugic pravzaprav,moram rect da je bil zelo uspesen trening,tko da ce bi rad se kdo vlekel jezik po tleh kar zraven,bomo pa vec spili pol!!!!

[Bajsi]

Helou!
Slabi dve leti je minilo od 25. obletnice smrti Kralja rock'n'rolla, Elvisa Presleya. Vsi vemo, da je umrl še kar mlad in, da je bil proti koncu kariere že precej zavaljen. Verjetno pa se nikomur ne sanja, da je umrl v tako klavrnem stanju, kot ga opisuje članek izpod peresa Maxa Modica v Mladini.
Članek oziroma njegov del si je zaslužil mesto v mojem kotičku predvsem zaradi povezave med prekomerno prehrano in notoričnem negibanjem ter opis poetičnega sendviča Fool's Gold, kraljevega najbolj priljubljenega "prigrizka".

Max je zapisal:

9000 pisanih tabletk
Elvis Aaron Presley je umrl 16. avgusta 1977 na svojem posestvu, imenovanem Graceland. Star je bil 42 let. Kralj rokenrola. Živi mit 20. stoletja. Simbol Amerike. Vzor mladih generacij. Najlepši moški na svetu. Sanjski sin sleherne matere. Nič kaj kraljevsko ni odšel. Ponoči se je zvrnil s straniščne školjke. Zavaljen, zabuhel, zabasan, zanemarjen, zamorjen, zafiksan. Srce ni zmoglo več pumpati krvi po zamaščenih arterijah 140-kilogramske, meter osemdeset visoke inertne gmote. Zaradi konjskih doz pomirjeval je odpovedal popolnoma uspavani organizem, ki preprosto ni več presnavljal enormnih količin hrane, s katero se je Elvis basal na vsakodnevnih požeruških maratonih. Rad je s prijatelji sedel v zasebno letalo in jih povabil v Denver, Kolorado, v restavracijo Buck Scott's Denver. Na hišno specialiteto, sendvič s poetičnim imenom Fool's Gold, ki je zgledal takole: prerezana francoska štruca, premazana s četrt kilograma kikiriki masla, enako količino jagodnega džema, napolnjena s pol kilograma narezane in ocvrte slanine in servirana s pollitrskim čokoladnim milkšejkom. Obrok je bil prilično hranljiv, energetska vrednost sendviča se je zaokrožila v neverjetnih 10.000 kalorij. Kralj je po pričevanju očividcev kot za šalo zmazal dva.
Elvis je obležal na rdeči plišasti preprogi, s hlačami zlato obarvane svilnate pižame ovitimi okoli gležnjev, v lastnem bruhanju, pomešanem s krvjo, ki je mezela iz razbitega nosa. Našla ga je Ginger Alden, 20-letna zmagovalka lepotnih tekmovanj v Memphisu, ki se je med drugim ponašala tudi z naslovoma Miss srednjega juga in Miss prometne varnosti. Prizor je sprva sploh ni presenetil. Ni bilo prvič, da je kronično zaprti in zatabletani Elvis vstal iz postelje, sedel na školjko in zakinkal do jutra, ko ga je osebje bodisi potegnilo s sekreta bodisi pobralo s tal in odvleklo nazaj v spalnico. Samo v zadnjih osmih mesecih življenja je Elvis pogoltnil več kot devet tisoč enot različnih medikamentov, ki so mu jih velikodušno predpisovali osebni zdravniki in zaradi katerih so druga za drugo zlagoma odpovedovale telesne funkcije, vključno s tistimi, ki uravnavajo delovanje mehurja in črevesja. Dekleta, ki so se po naključju znašla v Elvisovi postelji, ko je zaprtost popustila, so imela zjutraj kaj videti in spirati s sebe.
Elvis se je v Ginger Alden zagledal, ko je imela pet let. Takrat jo je prvič vzel v naročje in popeljal na tobogan. In Ginger je bila zadnja, ki je s svojo prisotnostjo deprimiranemu debeluhu lajšala agonijo in mu pomagala živeti v tragični zablodi. Ko je bil Elvis priseben, se je kljub vsemu imel za popolnega moškega. Hej, popoln moški, ki ne seksa? Začudeni punci bi očetovsko pojasnil, da “vitalno telesno tekočino” potrebuje za nastope in z njo ne sme razsipavati.
Tistega jutra se Elvis ni odzval niti na njene besede niti na njeno suvanje. Kralj je mrtev, jo je spreletelo. Stekla je k telefonu. Najprej je poklicala The National Enquirer in potem še na pomoč. Obdukcija je pokazala, da je bil Elvis tistega usodnega večera nafilan s štirinajstimi različnimi psihotropnimi medikamenti, ki bi normalnega človeka položili že v polovičnih odmerkih. Celoten prebavni trakt je imel dobesedno zabetoniran z napol prebavljenimi ostanki hrane, ki jih telo ni moglo več izločati.

Če pa želite izvedeti še ostalo kratko zgodovino elvisovega življenja, pa kliknite tukaj:

http://www.mladina.si/tednik/200233/clanek/elvis/

Pa na mnoge užitke!

[Staša]

Pa na mnoge užitke!

Ne vem, a bi tole dala v rubriko doživetja pri teku ali sem... Ker ni doživetje pri pravem teku, ampak pri dobrem teku, bom nadaljevala tu.

Bajsi, po celem dnevu enih sestankov končno najdem 3 minute, da si skočim po en velik bukso 200 g senvič. Že v dvigali me potem eni mal čudno gledajo (bi šla sicer peš, pa imam eno ozko kiklco oblečeno).

Skratka, vsedem se za mizo, odprem TF, da vidim, kaj je novega in začnem prebirati, kako je umrl Elvis v svojem lastnem bruhanju in krvi in zraven jem senvič! In potem se naenkrat zavem in sedaj mi ostaja pol senviča in ne vem, kaj naj z njim. Mi ne paše. Tudi kaj drugega mi ne paše!!! Hvala za spodbijanje teka!

Pa še to: Elvis je naenkrat pojedel lahko 12 hamburgerjev ali 40 mesnih kroglic - so nam povedali na turi po Grace Landu. Ampak je pa tut užival tip... kakšna hiška!

Bom zaključila kot Fotr: Dober tek vsem... ki še zmorete jest po tem.

PS: Če je kdo lačen, mu odstopim pol senviča.