teorija in praksa športne (ne le tekaške) in zdrave prehrane - vaše izkušnje, potrebe, vprašanja in nasveti, ...
Uporabniški avatar
 matej712
#101317
klopotec napisal/-a: Ta nekaj več je konzervans, ki mu pomaga, da toliko časa zdrži v konzervi, ne da bi se pokvaril.


velika večina konzerv je danes pasterizirana, tak, da je strah pred konzervansi odveč!

Nekateri proizvajalci pa žal dodajajo sladkor (sem postal pozoren po ogledu filma SuperSize Me) in teh se izogobam.
 ton
#101318
klopotec napisal/-a:Tisti podatek iz začetnega posta pa se mi zdi malo protisloven. Američani naj ne bi jedli mnogo fižola zaradi vetrov, Kenijci pa naj bi ga jedli skoraj vsak dan. A imajo Kenijci drugačne riti?


Morda gre za manjšo poseljenost, za več odprtega prostora...
 klopotec
#101322
matej712 napisal/-a:
klopotec napisal/-a: Ta nekaj več je konzervans, ki mu pomaga, da toliko časa zdrži v konzervi, ne da bi se pokvaril.


velika večina konzerv je danes pasterizirana, tak, da je strah pred konzervansi odveč!

Nekateri proizvajalci pa žal dodajajo sladkor (sem postal pozoren po ogledu filma SuperSize Me) in teh se izogobam.


V trgovinah boš našel konzerviran fižol z aditivi (E) in brez aditivov. Tako da je vseeno dobro pogledati na konzervo. Druga slaba stran konzerviranega fižola pa je v tem, da ga med kuhanjem krepko posolijo, če pa skuhaš fižol doma, pa ga med kuhanjem ne soliš, ampak dodaš sol ko je fižol že ohlajen pod 65 stopinj.
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#101333
ton napisal/-a:
klopotec napisal/-a:Tisti podatek iz zaèetnega posta pa se mi zdi malo protisloven. Amerièani naj ne bi jedli mnogo fižola zaradi vetrov, Kenijci pa naj bi ga jedli skoraj vsak dan. A imajo Kenijci drugaène riti?


Morda gre za manjšo poseljenost, za veè odprtega prostora...



Na nek naèin bi se strinjal da imajo drugaène riti ( v tem je abstrakcija celotne fiziologije presnove ).

Je pa za kakšno drznejšo špekulacijo tako za kot za proti najprej potrebno
problem zožiti.
Najprej Amerika je velika in raznolika država. Tukaj pri naèinu življenja gre najprej za lokacijo bivanja ( nadmorska višina, klima, bivanje v zaprtih prostorih , izpostavljenost zunanjim vplivom , obvladovanje stresa ).

In vse prej našteto vpliva na encimsko sestavo oz. aktivnost žlez.
Žlete nadzoruje pardon koordinira med njimi hipotalamus v možganih.
signali za koordinacijo prihajajo iz elektriènih ( živci ) ali biokemijskih
( koncetracije snovi oz. elementov , hormonska sestava) sond tako v notranjosti prebavil kot tudi iz dražljajev èutil ( okus, pogled )...

Kar se tièe vetrov pa je tako:

V idealnih pogojih presnove ( kjer vse delo pravijo encimi toèno v trenutku ko pride grižljaj v naše telo ) ne bi bilo potrebno nobenih plinov.
Vse bi opravile biokemijske reakcije izgorevanja . Tako pa prihaja do zastajanja in rekacij fermentacije, gnitja. In tako encimi tudi niso edini dejavnik presnove. Tukaj so še bakterije ( gnilobne, probiotiène ) pa gljivice in ostali mikrobi ki jih gostimo prav z namenom da poèistijo nesnago ki je naš matièni sistem presnove ne zmore.
In ta kompleksna veriga potrebuje prostor kamor lahko izloèa svoje razpadne produkte ( urinska kislina pri beljakovinah - prepoznaven vonj pri znoju nekaterih , sulfidi, ... ).

Tako da bi bilo zelo èudno èe bi Kenijci enako slabo ali enako dobro presnavljali fižol. Verjamem pa da bi kakšna še bolj avtohtona prehrana Kenijcem še bolj pomagala pri njihovih naravnih danostih.
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#101530
Stroènice pravite,...

No eden recept, da ne bomo jedli samo dolgoèasnega razkuhanega fižola, kjer kaj dosti žal ne ostane razen razvleèenih aminokislin ( ampak to je tudi potrebno ).

JEd je žal veganska ( tako da ljubitelji živalskih beljakovin tukaj ne pridejo na raèun ).

1. Najprej pripravim palaèinke iz zmlete èièerike ( stroènice kompatibilne )
Very simple ...voda, moka, pa potem ko so popeèene malo pokapljati s z vodo v kateri so raztopljeni kristali soli ( nerafirana sol ).

2. V VOK ali kaksno podobno posodo dati dušiti jaz letos nisem dosti uporalbjal fižola ampak stroènice pa uporabljam vsake toliko èasa zaradi aminokislin in beljakovin. Torej tukaj dam dušiti BOB.

3. Vzamem nekaj hudih feferonov, papriko, eden paradžnik in dušim da dobim dovolj gosto omako.

4. Z omako prelijem BOB, dodam na koncu zmlet peteršilj, baziliko
na koncu.

Vsa zelenjava in stroènice so termièno obdelane razen zaèimb ( petersilj in bazilika ).


Na koncu dodam še kristale soli raztopljene v limoninem soku.

Na palaèinke nadevam BOB v omaki ( omaka èe ni dovolj gosta dodam malo èièerikine moke - zmleta ).

In zvijem palaèinke in tako zaužijem ali pa ponudim èe se kdo najde kot gost.

To je vse...Morda ene 20 minut prej spijem se malo vode...
In to me drži od službe do veèernega treninga.

Palaèinke pripravim zjutraj in poèakajo v hladilniku. Bob dam podšiti tudi zjutraj in ga dodšim ko pridem iz službe.


In to je to.

Dober tek,
Uporabniški avatar
 AndrejaR
#101538
To z bobom pa zveni kot dober recept. Sam bob ima sicer proti običajnemu fižolu malce dolgočasen okus, ampak v tej zelenjavno-začimbni kombinaciji se to zagotovo ne pozna. Ta omaka bi se najbrž dala brez težav tudi zamrzniti, kar bi bilo zelo smiselno predvsem takrat, ko je na voljo svež bob.

Kar se tiče priprave pa je zelo hvaležna tudi leča, saj je od suhih stročnic najhitreje kuhana. Rdeča leča pa je super tudi v 'razkuhani' varianti, kjer se samo malce pretlači in potem naprej pripravi enako kot pire (meni je zelo všeč varianta s kislo smetano). Vsekakor pa tako pripravljena leča predstavlja bolj okusno in tudi glede hranilnih vrednosti zelo dobro opcijo pire krompirju. Pravzaprav si jo brez težav predstavljam tudi v zgoraj opisanih čičerikinih palačinkah...vsekakor preskusim ob priložnosti :-).
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#101544
Bob dolgoèasen okus...hmmm verjetno bo drzalo.

Je pa bob koristnejsi pri kaksnih problemih s serotoninom ali kaksnimi drugimi tezavami na bazi nevtrotransmiterjev ( aminokisline potrebne za tvorbi ).
Recimo je naraven dodatek ki ga sicer dobivajo ljudje s PArkinsonom.

Leèa je okusna ja.tudi s podobno omako kot jo tukaj obravnavamo..lepo se jo da uzivati kaljeno tako da je niti ni treba razkuhati ampak samo malo podusiti ali popeci na sezamovem ali kokosovem olju.

Zdaj ce clovek ne uziva mesa in mlecnih izdelkov ali jajc potem so strocnice in oreski soliden vir aminokislin.

Seveda pri strocnicah je potrebno paziti zaradi hormonskih neravnovesij .
 klopotec
#101570
Kako smo si različni. Meni ima bob odličen grenkast okus. Kuhanega lahko jem samo malo posoljenega, ali pa potem čisto malo popečenega na maščobi. Nekoč smo ga doma mnogo jedli, sedaj pa ga nisem jedel že nekaj let. Pa tudi ne vem kje se ga dobi. V trgovini verjetno ne, morda kje na tržnici.
 tamt
#101577
Jaz sem jedla bob samo enkrat pa mi je bil zelo dober. Me prav zanima kje bi se ga dalo dobit. Mogoče kdo ve? Moram res enkrat sprobat te palačinke, sliši se namreč slastno :)
Drugače pa od stročnic obožujem lečo in čičeriko. Leča je sploh zelo praktična, ker je hitro kuhana, pa tudi zelo okusna je in še marsikaj se da iz nje pripravit. Sicer pa, a ne velja, da je v redu kombinirat stročnice in žita zaradi popolnega beljakovinskega izkoristka?
Kako pa je s temi hormonskimi neravnovesji, a bi se dalo to malo bolj pojasnit?
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#101588
Ja tudi meni sta èièerika in leèa najbolj okusni.
Najbolj hranljivejši se mi zdi grah. In edinega med srtroènicami si ga upam jesti surovega.

Leèa je super ja...sploh èe jo kališ ( kar pri leèi je najmanjši problem daš samo v skledico pa malo vlage ) še poveèa B-vitaminsko vrednost
( namreè proces kaljenja je pretovrba hranilne osnove škroba in mikroelelemntov ob encimih v beljakovine, vlakna ter tudi vitamine - predvsem B-vitmainska skupina ).

Bob - sezona je že mimo višek sezone je zgodaj poleti oz. konec pommladi.
Jaz sem ga èisto sluèajno dobil se eno zamudno furo prejsni teden.

Sicer pa vsebuje snovi , ki so potrebne bolnikom s Parkinsonovo bleznijo ali problemi delovanja nekaterih žlez. Iz tega stališèa je seveda v veèjihi kolièinah lahko tudi sporen ( ker vpliva na delovanje in proizvidnjo nekaterih hormonov ) ...ampak dvomim da imamo priložnost pojesti takšne kolièine. Vsekakor tisti ki imajo napredujoèega Parkinsona in se lotevajo naravnih diet sem zasledil da ga uživajo tudi surovega.
 klopotec
#101593
sezona svežega boba je res mimo, posušenega pa se lahko uporablja celo leto. Samo dobiti ga je treba, pa ne vem kje. Posušenega namočiš kot fižil in skuhaš.
 tamt
#101594
Bom sprobala tole s kaljenjem leče. Še nimam izkušenj s tem pa bom mogoče postavla kakšno čudno vprašanje :oops: . Se pravi lečo daš v posodico (prozorno?) in dodaš kar malo vode ali kako? Posodico pustiš odprto, ali jo zapreš in zagotoviš dotok zraka? Kolko časa traja postopek, kolko leče ponavadi uporabiš?
Hvala za info.
Uporabniški avatar
 damajanty
#101599
jz bi dala lečo kalit kar na vlažno vato na zrak. ko se izsuši vata, jo spet navlažiš. tko sem vzgajala krešo, pa se je obneslo.
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#101601
klopotec napisal/-a:sezona svežega boba je res mimo, posušenega pa se lahko uporablja celo leto. Samo dobiti ga je treba, pa ne vem kje. Posušenega namoèiš kot fižil in skuhaš.


Jaz ga v sredo dobil svežega èisto sluèajno.
Sicer pa je že mimo. Še svež grah je sedaj dobiti umetnost.

Fižola pa je res veliko...priprava rezerv za zimo heheh za zimske teke in kolesarjenja...jipiii po snegu...
 klopotec
#101933
Naredil palačinke iz čičerike, nadev pa iz dušenega graha in papriker pa malo čebule. Odlično. Saj nadev po okusu sem že poznal, nisem si pa mislil, da je palačinka in ćičerike tako okusna.
Čičeriko sem zmlel v moko kar v kavnem mlinču. Je pa tako ropotalo v njem, da sem mislil da ga bo razneslo. Zgleda da je čičerika precej trda.

Snežni dober recept za tu in tam.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA