- 23 Sep 2007, 19:02
#102521
Po prespani noči počasi podoživljam, kaj mi je uspelo doseči, pri moji
dveletni tekaški karieri. Sam sebi se čudim, da so noge izdržale takšen
napor brez poškodb. Pozna se, da sem letos pozimi naredil dobro bazo
(v treh mesecih okoli 2000 km) in da mi je letos uspelo preteči kar
nekaj maratonov in ultramaratonov (nekaj čez 10).
Poskušal bom opisati, kako je bilo na ultramaratonu Zagreb-Vukovar.
I. Etapa Zagreb-Ivanić grad 50,6 km
Na štartu se je zbralo 25 ultramaratoncev in 3 ultramaratonke. Od tega
nas je bilo 5 Slovencev (Zdravko Barič, Polde Taler, Inot Klemenčič, Ivan
Drvarič in Miro Režonja). Po dolgem prigovarjanju nam je uspelo pregovoriti Inota,da bo laufal. Pred štartom je bilo vreme še precej oblačno, a se je kmalu zjasnilo in posijalo je sonce. Po uvodnem govoru in polaganju venca padlim, je sledil štart ultramaratona, ki je bil naznanjen iz več samokresov. Počilo je kot bi kdo streljal s topom. Marsikdo se je prestrašil. Skozi Zagreb (okoli 15km) smo morali teči v zaprti skupini. Za Inota je bil tempo prepočasen, zato je tekel čisto spredaj. Ko smo prišli iz Zagreba se je kolona raztegnila. Zdravko je takoj potegnil naprej. Tudi Inot in Ivan sta mi hitro izginila izpred oči. Večinoma sem laufal sam. Pulz sem imel med 123 in 130. Sonce je začelo čedalje bolj pripekati (31 stopinj). Na 37km pa do 39 km, me je pralo, vmes je padala tudi toča. Potem, pa zopet peklenska vročina. Proti cilju ujamem še nekaj tekmovalcev in pridem v cilj s časom 5 ur in 18 min. Kar nekaj tekmovalcev je imelo težave (10) in morali so odstopiti, med njimi tudi trikratni zmagovalec tega ultramaratona. Tako nas je ostalo še 15 ultramaratoncev in 3 ultra maratonke. Zmagal je Rus Aleksej, ZdravkoB je bil 2, Inot 5, Ivan 6, MiroR 10 in Polde 15. Vmesne postaje so bile po 10 km vsakih 5 km. Na njih si dobil vodo, sol, cuker, koka-kolo, limono, banano, izotoničnih napitkov pa ni bilo. Prespali smo v dijaškem domu, hrana je bila še kar vredu.
II. etapa Ivanić grad-Novska 72km
Inot je šel včeraj domov po opremo in se zjutraj malo pred štartom
vrnil.Vreme oblačno,malo pihalo,ampak idealno za tek.Proga razgibana,
kar nekaj manjših vzponov.Nekaj časa sem tekel s Inotom,nato pa s
Višnjo s Hrvaške,s katero sva skupaj pritekla v cilj v času 7:45:xx.
Zopet je zmagal Rus,ZdravkoB drugi.Ivan je tudi dobro odtekel,pravtako
Inot,čeprav je imel težave,Polde pa je tudi še pritekel v limitu 9 ur.
Večerja in zajtrk dosti slabša kot v Ivanić gradu.Inot se odloči,da gre
domov zaradi izčrpanosti.
III.etapa Novska-Slavonski Brod 90,5km
Že pred začetkom etape smo izvedeli,da je današnja etapa daljša za
7 do 8 km,čeprav je organizator trdil,da je točno izmerjena.Proga je bila
bolj ravninska od včerajšne.Sonce je neusmiljeno žgalo,prek 30 stopinj.
Bili smo kar dobro ožgani po obrazu in rokah.Pulz sem imel v povprečju
123.Nekaj časa tekel z Višnjo,ker pa je imela težave,sem nato tekel z
Ivanom H. s Hrvaške.Do 85km sva dobro odtekla,nato pa sva močno
popustila (taktizirala) in prišla v cilj dokaj spočita v času 11 ur in 21 min,
39min pred iztekom limita,saj sva dobro vedela,kaj naju čaka jutri.Cilj
ultramaratona nama je bil,da ga uspešno končava v limitih.Zmagal je
zopet Rus,ZdravkoB drugi.Odlično se je odreza Ivan Drvarič,bil je četrti.
Bil je zelo utrujen,bolele so ga tudi noge in je težko hodil.Sam sem imel
občutek,da so se vsi ostali tekmovalci bolj šparali za jutrišno etapo,ki bo
ena težjih,če upoštevamo,koliko km imamo že v nogah.Namestitev v
hotelu,večerja in zajtrk v restavraciji.Vse je bilo ena A,nimam kaj reči.
Pri vsaki večerji so proglasili etapne zmagovalce in podelili priznanja.
IV.etapa Slavonski Brod- Osijek 84 km
Iz Slav.Broda laufamo v skupini 10km,nato se kolona raztegne.Zopet
vroče preko 30 stopinj.Večina tekačev začne zelo počasi,najverjetneje
zaradi težkih nog.Ni mi bilo jasno,zakaj Ivan Drvarič čedalje bolj zaostaja.
Kaj kmalu ugotovim,da je tempo prepočasen,če hočem priti v limitu
10 urah in pol,zato malo pospešim.Proga neskončna ravnina,kjer je veliko prometa.V cilj pritečem skupaj z Nikolo Kovačem in Bernardom, v času 9:52:53.Kar nekaj tekačev (4),ni prišlo
v limitu.Ivan je bil slabe volje,ker je pritekel v 10:42:51.Kot sem izvedel,
je imel neke težave.Prvi Rus,drugi ZdravkoB.
V.etapa Osijek-Vukovar-Ovčara 47km
In še zadnja težko pričakovana najkrajša etapa.Zopet peklenska vročina,
preko 30 stopinj.Vzdušje pred štartom enkratno.Proga neskončna ravnina
okoli 25 km,nato Vukovar in zopet 10km ravnine.Občutki iz trenutka v
trenutek vedno boljši,ko veš,da si že blizu cilja.Vsepovsod te bodrijo
ludje,slikajo,snemajo za televizijo.Enkraten občutek,ko da noge same letijo od navdušenja,da si že blizu cilja.In na koncu cilj,presrečen,da mi
je uspelo.Težko je opisati,kakšen občutek dobiš,ko pretečeš tako
razdaljo.Zato je vsak zmagovalec,ki pride do cilja,pa čeprav se mu za
las izmuzne limit.
Jutri je zopet novi dan in bo treba zopet začeti s treningom,da lahko
gremo novim zmagam naproti.
dveletni tekaški karieri. Sam sebi se čudim, da so noge izdržale takšen
napor brez poškodb. Pozna se, da sem letos pozimi naredil dobro bazo
(v treh mesecih okoli 2000 km) in da mi je letos uspelo preteči kar
nekaj maratonov in ultramaratonov (nekaj čez 10).
Poskušal bom opisati, kako je bilo na ultramaratonu Zagreb-Vukovar.
I. Etapa Zagreb-Ivanić grad 50,6 km
Na štartu se je zbralo 25 ultramaratoncev in 3 ultramaratonke. Od tega
nas je bilo 5 Slovencev (Zdravko Barič, Polde Taler, Inot Klemenčič, Ivan
Drvarič in Miro Režonja). Po dolgem prigovarjanju nam je uspelo pregovoriti Inota,da bo laufal. Pred štartom je bilo vreme še precej oblačno, a se je kmalu zjasnilo in posijalo je sonce. Po uvodnem govoru in polaganju venca padlim, je sledil štart ultramaratona, ki je bil naznanjen iz več samokresov. Počilo je kot bi kdo streljal s topom. Marsikdo se je prestrašil. Skozi Zagreb (okoli 15km) smo morali teči v zaprti skupini. Za Inota je bil tempo prepočasen, zato je tekel čisto spredaj. Ko smo prišli iz Zagreba se je kolona raztegnila. Zdravko je takoj potegnil naprej. Tudi Inot in Ivan sta mi hitro izginila izpred oči. Večinoma sem laufal sam. Pulz sem imel med 123 in 130. Sonce je začelo čedalje bolj pripekati (31 stopinj). Na 37km pa do 39 km, me je pralo, vmes je padala tudi toča. Potem, pa zopet peklenska vročina. Proti cilju ujamem še nekaj tekmovalcev in pridem v cilj s časom 5 ur in 18 min. Kar nekaj tekmovalcev je imelo težave (10) in morali so odstopiti, med njimi tudi trikratni zmagovalec tega ultramaratona. Tako nas je ostalo še 15 ultramaratoncev in 3 ultra maratonke. Zmagal je Rus Aleksej, ZdravkoB je bil 2, Inot 5, Ivan 6, MiroR 10 in Polde 15. Vmesne postaje so bile po 10 km vsakih 5 km. Na njih si dobil vodo, sol, cuker, koka-kolo, limono, banano, izotoničnih napitkov pa ni bilo. Prespali smo v dijaškem domu, hrana je bila še kar vredu.
II. etapa Ivanić grad-Novska 72km
Inot je šel včeraj domov po opremo in se zjutraj malo pred štartom
vrnil.Vreme oblačno,malo pihalo,ampak idealno za tek.Proga razgibana,
kar nekaj manjših vzponov.Nekaj časa sem tekel s Inotom,nato pa s
Višnjo s Hrvaške,s katero sva skupaj pritekla v cilj v času 7:45:xx.
Zopet je zmagal Rus,ZdravkoB drugi.Ivan je tudi dobro odtekel,pravtako
Inot,čeprav je imel težave,Polde pa je tudi še pritekel v limitu 9 ur.
Večerja in zajtrk dosti slabša kot v Ivanić gradu.Inot se odloči,da gre
domov zaradi izčrpanosti.
III.etapa Novska-Slavonski Brod 90,5km
Že pred začetkom etape smo izvedeli,da je današnja etapa daljša za
7 do 8 km,čeprav je organizator trdil,da je točno izmerjena.Proga je bila
bolj ravninska od včerajšne.Sonce je neusmiljeno žgalo,prek 30 stopinj.
Bili smo kar dobro ožgani po obrazu in rokah.Pulz sem imel v povprečju
123.Nekaj časa tekel z Višnjo,ker pa je imela težave,sem nato tekel z
Ivanom H. s Hrvaške.Do 85km sva dobro odtekla,nato pa sva močno
popustila (taktizirala) in prišla v cilj dokaj spočita v času 11 ur in 21 min,
39min pred iztekom limita,saj sva dobro vedela,kaj naju čaka jutri.Cilj
ultramaratona nama je bil,da ga uspešno končava v limitih.Zmagal je
zopet Rus,ZdravkoB drugi.Odlično se je odreza Ivan Drvarič,bil je četrti.
Bil je zelo utrujen,bolele so ga tudi noge in je težko hodil.Sam sem imel
občutek,da so se vsi ostali tekmovalci bolj šparali za jutrišno etapo,ki bo
ena težjih,če upoštevamo,koliko km imamo že v nogah.Namestitev v
hotelu,večerja in zajtrk v restavraciji.Vse je bilo ena A,nimam kaj reči.
Pri vsaki večerji so proglasili etapne zmagovalce in podelili priznanja.
IV.etapa Slavonski Brod- Osijek 84 km
Iz Slav.Broda laufamo v skupini 10km,nato se kolona raztegne.Zopet
vroče preko 30 stopinj.Večina tekačev začne zelo počasi,najverjetneje
zaradi težkih nog.Ni mi bilo jasno,zakaj Ivan Drvarič čedalje bolj zaostaja.
Kaj kmalu ugotovim,da je tempo prepočasen,če hočem priti v limitu
10 urah in pol,zato malo pospešim.Proga neskončna ravnina,kjer je veliko prometa.V cilj pritečem skupaj z Nikolo Kovačem in Bernardom, v času 9:52:53.Kar nekaj tekačev (4),ni prišlo
v limitu.Ivan je bil slabe volje,ker je pritekel v 10:42:51.Kot sem izvedel,
je imel neke težave.Prvi Rus,drugi ZdravkoB.
V.etapa Osijek-Vukovar-Ovčara 47km
In še zadnja težko pričakovana najkrajša etapa.Zopet peklenska vročina,
preko 30 stopinj.Vzdušje pred štartom enkratno.Proga neskončna ravnina
okoli 25 km,nato Vukovar in zopet 10km ravnine.Občutki iz trenutka v
trenutek vedno boljši,ko veš,da si že blizu cilja.Vsepovsod te bodrijo
ludje,slikajo,snemajo za televizijo.Enkraten občutek,ko da noge same letijo od navdušenja,da si že blizu cilja.In na koncu cilj,presrečen,da mi
je uspelo.Težko je opisati,kakšen občutek dobiš,ko pretečeš tako
razdaljo.Zato je vsak zmagovalec,ki pride do cilja,pa čeprav se mu za
las izmuzne limit.
Jutri je zopet novi dan in bo treba zopet začeti s treningom,da lahko
gremo novim zmagam naproti.
http://mirorezonja.blogspot.com/ - Zdravje merim v km
, saj mislim, da je to kar brana tema.
! brez besed!
Upam, da se dobro regenerirate in da ni kakšnih poškodb 
