Forum je namenjen objavi razpisov na tekaške prireditve, ki so pred nami.

Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons

Uporabniški avatar
 miroR
#102521
Po prespani noči počasi podoživljam, kaj mi je uspelo doseči, pri moji
dveletni tekaški karieri. Sam sebi se čudim, da so noge izdržale takšen
napor brez poškodb. Pozna se, da sem letos pozimi naredil dobro bazo
(v treh mesecih okoli 2000 km) in da mi je letos uspelo preteči kar
nekaj maratonov in ultramaratonov (nekaj čez 10).
Poskušal bom opisati, kako je bilo na ultramaratonu Zagreb-Vukovar.

I. Etapa Zagreb-Ivanić grad 50,6 km
Na štartu se je zbralo 25 ultramaratoncev in 3 ultramaratonke. Od tega
nas je bilo 5 Slovencev (Zdravko Barič, Polde Taler, Inot Klemenčič, Ivan
Drvarič in Miro Režonja). Po dolgem prigovarjanju nam je uspelo pregovoriti Inota,da bo laufal. Pred štartom je bilo vreme še precej oblačno, a se je kmalu zjasnilo in posijalo je sonce. Po uvodnem govoru in polaganju venca padlim, je sledil štart ultramaratona, ki je bil naznanjen iz več samokresov. Počilo je kot bi kdo streljal s topom. Marsikdo se je prestrašil. Skozi Zagreb (okoli 15km) smo morali teči v zaprti skupini. Za Inota je bil tempo prepočasen, zato je tekel čisto spredaj. Ko smo prišli iz Zagreba se je kolona raztegnila. Zdravko je takoj potegnil naprej. Tudi Inot in Ivan sta mi hitro izginila izpred oči. Večinoma sem laufal sam. Pulz sem imel med 123 in 130. Sonce je začelo čedalje bolj pripekati (31 stopinj). Na 37km pa do 39 km, me je pralo, vmes je padala tudi toča. Potem, pa zopet peklenska vročina. Proti cilju ujamem še nekaj tekmovalcev in pridem v cilj s časom 5 ur in 18 min. Kar nekaj tekmovalcev je imelo težave (10) in morali so odstopiti, med njimi tudi trikratni zmagovalec tega ultramaratona. Tako nas je ostalo še 15 ultramaratoncev in 3 ultra maratonke. Zmagal je Rus Aleksej, ZdravkoB je bil 2, Inot 5, Ivan 6, MiroR 10 in Polde 15. Vmesne postaje so bile po 10 km vsakih 5 km. Na njih si dobil vodo, sol, cuker, koka-kolo, limono, banano, izotoničnih napitkov pa ni bilo. Prespali smo v dijaškem domu, hrana je bila še kar vredu.

II. etapa Ivanić grad-Novska 72km
Inot je šel včeraj domov po opremo in se zjutraj malo pred štartom
vrnil.Vreme oblačno,malo pihalo,ampak idealno za tek.Proga razgibana,
kar nekaj manjših vzponov.Nekaj časa sem tekel s Inotom,nato pa s
Višnjo s Hrvaške,s katero sva skupaj pritekla v cilj v času 7:45:xx.
Zopet je zmagal Rus,ZdravkoB drugi.Ivan je tudi dobro odtekel,pravtako
Inot,čeprav je imel težave,Polde pa je tudi še pritekel v limitu 9 ur.
Večerja in zajtrk dosti slabša kot v Ivanić gradu.Inot se odloči,da gre
domov zaradi izčrpanosti.

III.etapa Novska-Slavonski Brod 90,5km
Že pred začetkom etape smo izvedeli,da je današnja etapa daljša za
7 do 8 km,čeprav je organizator trdil,da je točno izmerjena.Proga je bila
bolj ravninska od včerajšne.Sonce je neusmiljeno žgalo,prek 30 stopinj.
Bili smo kar dobro ožgani po obrazu in rokah.Pulz sem imel v povprečju
123.Nekaj časa tekel z Višnjo,ker pa je imela težave,sem nato tekel z
Ivanom H. s Hrvaške.Do 85km sva dobro odtekla,nato pa sva močno
popustila (taktizirala) in prišla v cilj dokaj spočita v času 11 ur in 21 min,
39min pred iztekom limita,saj sva dobro vedela,kaj naju čaka jutri.Cilj
ultramaratona nama je bil,da ga uspešno končava v limitih.Zmagal je
zopet Rus,ZdravkoB drugi.Odlično se je odreza Ivan Drvarič,bil je četrti.
Bil je zelo utrujen,bolele so ga tudi noge in je težko hodil.Sam sem imel
občutek,da so se vsi ostali tekmovalci bolj šparali za jutrišno etapo,ki bo
ena težjih,če upoštevamo,koliko km imamo že v nogah.Namestitev v
hotelu,večerja in zajtrk v restavraciji.Vse je bilo ena A,nimam kaj reči.
Pri vsaki večerji so proglasili etapne zmagovalce in podelili priznanja.

IV.etapa Slavonski Brod- Osijek 84 km
Iz Slav.Broda laufamo v skupini 10km,nato se kolona raztegne.Zopet
vroče preko 30 stopinj.Večina tekačev začne zelo počasi,najverjetneje
zaradi težkih nog.Ni mi bilo jasno,zakaj Ivan Drvarič čedalje bolj zaostaja.
Kaj kmalu ugotovim,da je tempo prepočasen,če hočem priti v limitu
10 urah in pol,zato malo pospešim.Proga neskončna ravnina,kjer je veliko prometa.V cilj pritečem skupaj z Nikolo Kovačem in Bernardom, v času 9:52:53.Kar nekaj tekačev (4),ni prišlo
v limitu.Ivan je bil slabe volje,ker je pritekel v 10:42:51.Kot sem izvedel,
je imel neke težave.Prvi Rus,drugi ZdravkoB.

V.etapa Osijek-Vukovar-Ovčara 47km
In še zadnja težko pričakovana najkrajša etapa.Zopet peklenska vročina,
preko 30 stopinj.Vzdušje pred štartom enkratno.Proga neskončna ravnina
okoli 25 km,nato Vukovar in zopet 10km ravnine.Občutki iz trenutka v
trenutek vedno boljši,ko veš,da si že blizu cilja.Vsepovsod te bodrijo
ludje,slikajo,snemajo za televizijo.Enkraten občutek,ko da noge same letijo od navdušenja,da si že blizu cilja.In na koncu cilj,presrečen,da mi
je uspelo.Težko je opisati,kakšen občutek dobiš,ko pretečeš tako
razdaljo.Zato je vsak zmagovalec,ki pride do cilja,pa čeprav se mu za
las izmuzne limit.

Jutri je zopet novi dan in bo treba zopet začeti s treningom,da lahko
gremo novim zmagam naproti.

:lauf:
 klopotec
#102527
Hvala miro R. Še vedno so me samo velike oči. Prebral bom še parkrat, da bom dojel.
Danes sem v Varaždinu pretekel eno razdaljico, pa sem mislil, da sem heroj.

Krasno, krasno, občudujem.
Uporabniški avatar
 Sebi
#102533
Čestitke vsem! Carji ste!
Uporabniški avatar
 Vreme
#102535
Klopotec pa še kako prav imaš. Sploh si ne znamo predstavljati kaj vse so prestjali.

Čestitke prav vsem, ki so se podali v Zagrebu na to dolgo pot. :laola
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#102556
Lepo si to spesnil MiroR. Bravo
Upam, da se bo še kdo razpisal, pa da nas gre drugo leto za dva avtobusa :wink: , saj mislim, da je to kar brana tema.
 darcy
#102566
BRAVO vsi,
čestitke Barič za drugo mesto :cast1:
Uporabniški avatar
 tae
#102579
miroR - ti si zame tekaški fenomen. V tako kratkem času ukvarjanja s tekom (2 leti) in takšne ekstremne razdalje, to je neverjetno. Res, pravi car, đek, legenda, junak, ... Mene osebno sicer dolge razdalje ne zanimajo, vendar sem prepričan, da vsak tega ne more doseči, si pravi talent in imaš veliko voljo do treningov in premagovanju neverjetnega. Mislim, da lahko začneš tudi "starejšim forumašem" dajati nasvete, kako se tem rečem streže.

:clap:

:laola

:cast1:

Seveda čestitke tudi vsem ostalim.
Uporabniški avatar
 zvone
#102588
Zdravko, Ivan, Miro, Ivan, Polde in Inot!

Iskrene čestitke za vaše super dosežke.

Res ste izjemni - slovenska ultramaratonska elita!

Še veliko podobnih podvigov vam želim. Zvone
Uporabniški avatar
 vanja
#102599
Bravo, bravo!!! Čestitke vsem! :laola

Miro, hvala za poročilo! Mi grejo kar mravljinci po hrbtu, ko tole berem.

Bravo tudi obema puncama!
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#102794
Omenjeno zadevo moram priznati da sem jemal zelo èustveno in dokaj v skladu z namenom za katerega gre: torej obujanje spomina na padle na Ovæari.

Tako, da bi povedal naslednje:

1. še moèneje sem vzljubil tiste tekaške borce, ki malo govorijo in èe že kaj
reèejo,da ima to kakšno koristno težo
2. glavna zvezda slovenske ekipe je vsekakor 61-letni Polde Taler
- ker sem se na èetrti etapi potikal med zadnjimi sem videl
njegov obraz in borbo èloveka, ki je totalno v krèu borbe
3. Zdravko Bariæ je presenetil s svojo stabilnostjo, vsi smo ga vajeni
kot izredno hitrega tekaèa, ki pa na daljših progah èe ne gre toèno po
njegovem ritmu kar odstopi. Tukaj je vztrajal. Ampak vse se mi zdi,da
da ima Zdravko eno od skrivnosti v svoji partnerki, ki tako dobro skrbi
zanj...hehe...Zdravko še enkrat želje in èestitke še po nadaljnih
zadošèenjih in veseljih na tekaških avanturah vama obema. Super par
sta.

4. Ja imeli smo med nami tudi Evropsko rekorderko na 100km med
ženskami. Ja neki komentarji, ki so pravili,da jo je iz ritma vrgel
liter èrne modre frankinje na veèerji heheh...

5. Za hladnega in drobnega neverjetnega Rusa Aleksejeva Zdravko pravi,
da sta ga gnali dve spremljevalki hehehe...
Mene je šarmiral s tem ko si je pred veèerjo vedno privošèil deci
vodke.

Kar pa se tièe nasplošno udeležbe menim, da na taki prireditvi ne odloèajo priprave pred prireditvijo ampak kaj se ti dogaja v glavi. Èe misliš na to, da nimaš jajc, si zmišljuješ ne vem koliko izgovorov ( ali jih vleèeš ven ) preprosto z ne vem koliko preteèenih kilometrov ne moreš odteèi .


Tukaj ne gre samo za tek, gre tudi da se moraš prilagoditi temu kaj dobiš za prehrano, spanju - malo spanja ( jaz pet ur ), kompliciranju z logistiko pa še dodatno moraš upoštevati so-borce. Vremenske razmere in tekaška trasa je samo osnova. In predvsem to da da ne gre za eden dan za eno tekmo potem pa bo vse v redu. Tukaj gre za konstantno zasipavanje s kilometri. PReprosto trening nima veè take teže. Ampak kako sprejemaš tekoèo situacijo. Tudi kakšne nadute, ki sem jih zasledil: zdaj me je že ta prehitel pa zdaj že to...so bedarije...in je odstop najboljša rešitev. èe EGO
tako obvladuje telo


Sicer pa moja udeležba:

1. dan 52km ...brez veèjih problemov
2. dan brez veèjih problemov
3. izreden finish zadnjih 30km
4. dan kriza ( želodec težak - totalno zaštopan, zasièen , vsak 6 kilometer
v koruzi in prouèeval hibride in gnojil s svojo diarejo )
komaj se pobral pred Osijekom.
Osebno mi je ta dan najveèja zmaga ker sem premagal sebe in svoj
obèutek boleèine. Nek rob, ki ga bom koristno vnovèil upam.

Fotkanje zveèer z žuapnom Osijeka na cilju pokvarile novice
iz Slovenije o strašnih popèlavah in 6 žrtvah poplav.

5. se malo pobral predvsem pa visualiziral strašno sceno in atmosfero
Ovæare.

6. dan...kulturni šok ob pogledu na Slovenske primorske hribe in
èutiti ljudi ob sebi, ki jim veliko pomeniš.


Moja zahvala:

1. Na morje na regeneracijo treh dni kjer sem poèistil svoj želodec z zelenimi sokovi in spet spravil v red svojo presnovo in osebi, ki mi veliko pomeni.

2. Moji hèeri in njenemu kužeku, ki je poskrbel èez zimo,da sem na
na snežnih Pohorskih turah nabiral vztrajnost po snegu od spomenika
Talcev preko Glažute do Peèk in potem zopet nazaj do spomenika.
Komaj èakam da greva zopet ...

3. Sodelavcem v službi, ki so potrpežljivi do mojih tekšakih avantur in
nekateri med njimi srèno stojijo za menoj

4. Pohorju in še kakšnemu hribovju ki ga bom skrival ki mi dajejo
nekaj kar nobenemu drugemu ne uspe dobiti...

5. Inotu za idejo in za zaèetno iskro

6. Zdravkovi partnerki, ki mi je s tableto v Osijeku morda rešila
dan da sem doživel tisti ponos in obèutek prihoda v Vukovar in potem
še tiste dodatne 13km do Ovæare same ravnice...

7. So-tekaèem, ki so res pravi soborci Anteša Djomba, Štrbac, Bernard in
mi je bilo v èast teèi z njimi ali za njimi ali pred njimi.
Upam, da mi bo darovano še kaj teèi z njimi kakšno podobno zgodbo.



8. Eru in tekaškemu forumu da lahko izrazim to zahvalo.


Ampak ni ga èez naše Štajerske in Koroške hribe.

PS

Velja govoriti Slovensko ali pa se dobro nauèiti Hrvatsko ( paziti na
kakšne naše predstave o hrvatskem jeziku predvsem naša starejša generacija, ki je še služila Jugo vojsko - ker hitro doživiš da kdo pošlje tvoje v Srbijo - kar je sprièo naboja in grozo, ki so se tukaj dogajalo verjetno upravièeno ).
Uporabniški avatar
 MARIOLINO
#102796
Tek v snegu, zelo lepo si opisal svoje osebno doživetje, kar čustveno sem bil prisoten na ultramartonu in kljub svojim tezavam se vam bom drugo leto 100% pridružil.
Sicer sem iz dneva v dan sledil vsa tista dogajanja kar se je dogajalo v Vukovarju, Ovčari... in bom PONOSEN, če bom uspel preteči ultramaton, ki je namenjen padlim borcem v tej grozoviti vojni brez razloga.....

LP

Mario
Uporabniški avatar
 mazi
#102799
Ojla,

Čestitke vsem za res enkraten podvig in dosežke... :cast: :laola
Uporabniški avatar
 vanja
#102807
Snežni, hvala tudi tebi za odlično poročilo! In, še enkrat, čestitke!!!
  • 1
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA