- 03 Dec 2007, 22:10
#112193
Tek je za mnoge možen le v večernih urah, ritem dela se je pač tako spremenil, da je prosto popoldne krajše, če ga sploh kaj ostane. Sam sem v zadnjih dveh letih natekel vsaj polovico kilometrine zvečer, večinoma po mestu. Osebno imam občutek, da se zvečer lažje umirim in najdem enakomeren ritem, kot podnevi. Intervali pa so res težji, res je občutek za hitrost malo slabši. Pred tekmo se pa potrudim in poskušam vsaj med vikendi teči ob približnem času štarta.
Se zelo strinjam z opremo: čelka, rdeča biciklistična na pasu zadaj. Nikoli se ne svetiš dovolj, to sem spoznal ob odskakovanju na trasi ljubljanca, ki jo včasih pretečem tam med 9 in 11 zvečer. Tisti odsek okoli Monsa in do Večne poti je res lahko milja smrti...
Zanimivo izkušnjo pa imam vezano na dnevni ritem, ko potujem v druge časovne cone. Doma me zjutraj tudi z inkvizicijskimi grožnjami ne bi pripravil do teka pred deveto, raje še kasneje.... Kot da sem še pomečkan od spanja. V Aziji (razlika 7 ur) se mi je pa pred dnevi zgodilo, da sem enostavno nisem mogel več spat in dvakrat šel teč lokalno ob 7 ali 8h zjutraj, to je kmalu po polnoči po našem času. Aklimatiziran pa še nisem bil, na trak sem stopil jutranje zmečkan kot zombi, da o praznem želodcu itd ne govorim. Obakrat sem tekel super, drugič naredil še Cooperja in to z zelo dobrim, najboljšim letošnjim rezultatom, čeprav sem po LM precej izpregel. (No, malo je pomagalo, da sem z enim tipom na sosednjem traku malo tekmoval, češ, kva se pa napihuje... ) Sklep, ki ga seveda še moram potrditi, pa je: važnejši je občutek v glavi in situacijska priprava, motivacija, kot pa biološka ura.