Pa smo šli in uživali.

Pridružil se nam je še Jože, tako da nas je pet zašpičilo lepo klobaso med sp. postajo, Šanijem, Belvijem, Poštelo in trikotno jaso.
Očitno ssta se nas voda in blato ustrašila, ker ju ni bilo niti za lek. No tu in tam (ampak res le tu in tam) nad Kordekom bi še imeli možnost si zmočit noge v kakšni lužici, za blatne kopeli pa ni bilo šans. Te morda nudijo le še v Fontani ali pa v Habakuku. Še dobro da se ni prašilo in da sonce, ki se je začelo kazati tam na zahodu, ni močneje pripekalo.
Da niso copati preveč trpeli smo se asfaltu izognili, a je teren vseeno bil mešan -- malo makdama in kar nekaj ravno prav mehke in tu in s tam s koreninami začinjene potke.