edo-brko napisal/-a:Lp!
Simon- veliko napisanega (nekaj tudi smiselnega) vendar v glavnem "prazno". Nikjer nobenih dokazov, rezultatov, primerjav ali podatkov. Samo besedičenje. Govoriš, da bi se morali naučiti pravilno dihati. Ampak kdaj, pri kateri dejavnosti, ipd. pa ne poveš.
Verjamem, daz globokim dihanjem (zadrževanjem) organizem pripraviš v določeno pozitivno stanje. Vendar tekači (in tudi večina ostalih) ne "meditiramo" temveč tečemo oz.smo močno fizično obremenjeni. Tu veljajo določena naravna pravila, ki jih ne moremo spreminjati temvečjih lahko le delno usklajujemo.
Če "meditiraš" takrat lahko globoko vdahneš in zadržuješ izdih (ker miruješ in se duhovno umiriš-odmakneš, organizem ne potrebuje veliko hrane in kisika, upočasnjene so telesne funkcije,ipd.) si lahko privoščiš tako početje. Če pa tečeš (fizično aktiven) takrat pa organizem rabi veliko hrane in kisika, da "stroj dela" in takrat ne moreš meditirat. Večji kot je napor večja je poraba hrane in kisika in je treba več ter hitreje dihat.
Nične omenjaš izdiha. Je izdih potreben, je to le refleks na vdih. Je izdih prazen ali se z njim iz telesa kaj izloča (omenil si, da so pljuča druga jetra). Telo je kot motor, ima vdih (usesni ventili) in izdih (izpušni ventili) ter uštimano presnovo (ustrezno zmes goriva in kisika) da vse prav štima.
Torej, če z izdihom iz telesa izločamo neustrezne (strupene) snovi potem zadrževanje izdiha ni najbolj pametno in ustrezno. Če ne delujejo izpušni ventili ali izpuh (auspuh) potem motor duši, "cuka" in tudi "crkne".
Pa še nekaj. Z ničemer nisi potrdil uspešnost (pravilnost) svojega početja. Veš tudi jaz se dobro počutim, med tekom opažam okrog sebe (drugače bi se izgubil ali potolkel) in slišim tud vse, čeprav diham samo 2/ ali 4/4.
Nič ne poveš kakšne imaš uspehe (rezultate) s takim načinom dihanja. Veš brez veze je to dihanje, če imaš z njim naprimer na 10 km rezultat 50-55 minut, nekdo drug ki diha "na škrge" ali 3/3 pa 40-41 minut.
Res lepo da se učiš iz stare kitajske medicine ali indijske pranayame, vendar nisem še zasledil, da bi bili ti menihi, budisti ali pranayamisti zaradi tega bistveno boljši maratonci oz. tekači. Če bi bilo to res potem bi bilo stanje drugačno kot danes je. Za tek čez (po Pohorju) bi bilo potrebno le nekaj vdihov in izdihov. Pomisli kako bi bil ZdravkoC vesel, kermu ne bi bilo treba 5-6 ur dihat na škrge.
Da z globokim dihanjem nekoliko povečaš volumen pljuč in njihovo funkcionalnost drži, vendar to ni prevladujoče. Poglej naprimewr kenijske tekače. Pri cca. 50 kg teže nimajo nič kaj impresiven prsni koš (bolj podobno kolesarskemu ruksačku) pa jo vseeno "žgejo" in pri tem nič kaj globoko ne dihajo ali zadržujejo zrak. Kar pošteno pumpajo.
Bil sem nekoliko obširen vendar sem moral povedati svoje mnenje. Pri zadevi bodi konkreten in povej za kaj gre, ne pa pisat v "prazno".
Dihanje je kar pomembno, vdih zato da dobimo kisik za presnovo in dolg izdih, da izločimo strupe, ki nastanejo s presnovo. In ravno na izdih dostikrat pozabljamo. Na tekmi verjetno res težko kdo razmišlja o dihanju, zato pa je za to čas na treningih. In če na treningig dobro izdihuješ, se dobro razstrupljaš, je to naložba za naprej. Vsaj jaz to tako razumem. Seveda s tem ne boš izboljšal svojih dosežkov tako, da bi to lahko meril v minutah, ampak vsem to tudi ni primarni cilj. Tebi očitno je, vendar tudi tebi razmišljanje o dihanju ne bo škodilo.
In če nekdo dobronamerno razmišlja o neki komponenti teka, kar dihanje je, ga ni treba takoj vprašati za rezultate. Mislim da nas je večina na množičnih tekih takšnih, ki nam rezultat, v primerjavi z rezultati sotekačev, dol visi. Kaj misliš da, recimo na LJ maratonu, tisoči tekačev pride na štart z željo da zmaga? Jok prijatelj, večina jih teče s čisto drugimi motivi.
Kenijce omenjaš, da imajo majhen prsni koš in posledično tudi mala pljuča. To tako zgleda na zunaj, ker nimajo mišične mase, si pa lahko siguren, da imajo redna pljuča. Glede teže Kenijskih tekačev si jih pa tudi malo podcenil. Malo jih je s 50 kilcami. Recimo Kip Keino 65 kg, Benson Koech 66 kg (tekmovalna teža 64 kg), Nixon Kiprotich v najboljši formi 65 kg, sicer do 72 kg, Kip Cheruiyot 54 kg, Japhet Kimutai 56 kg, Patrick Sang 65 kg, Charles Kwambai 52 kg, Richard Chelimo 55 kg, Moses Tanui 56 kg, Cosmas Ndeti 62 kg, John Ngugi 63 kg, Paul Tergat 62 kg. V povprečju si jim odvzel kar 10 kil. Podatki so iz knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto.