Spet sem mal zamudil, tko da je bila 5rca že čist nestrpna..hitr obletim sestre in se zleknem na še topel ležalnik. Oni teti na hitro razložim od kje smo in zakaj nisem šel včeraj raje v zadružni dom na Primskovem darovat kri in že smo bili pri sendvičih. Po moje so na ZTMju kar veseli da le dvakrat letno pridem spraznit zaloge. Saj vem, če ne bom sam povedal, me bo 5rca zagotovo zatožila-pet sem jih pojedel; ja k je pa toliko časa trajalo, da smo Lojzeta pričakali, pa Mitja, pa Clasix-a...
Današnji obisk je bil skoraj ko tekaški treningi v Kranju. Včasih. Pet minut ti puščajo kri, potem smo pa štiri ure čvekali, najprej kr v kantini, potem pa v onem angleškem pubu pri RTVju (Irish na Prečni je namreč po novem dopoldne zaprt..). Guinness je menda zlo dober za obnavljanje izgubljene krvi. Še Corny ga je pila, k sicer menda ne pije piva. Edin zvezdo Mitja smo med potjo zgubili, pa se je zelo viteško odrezal na odvzemu-so ga sestre menda kr obračale na ležalniku, mu nosile sokce; tega se pa še Lojze ni spomnil.
Sem mislil, da imam s 157 velik hemoglobina, pa sta se našla dva korenjaka, ki sta imela 163 in 166. Hardiči!
Žal priponk še kar nimamo, tko da če se niste ustavili pri naši mizi pri vratih, škoda. Fino, da se nas je toliko nabralo, zdaj pa nabirat kri do jeseni. Se vidimo na Šlajmerjevi spet enkrat v začetku decembra.