- 05 Sep 2008, 14:28
#144774
Ni čisto v kontekstu teme, ampak vseeno;
Pred kratkim sem odsel na potovanje in preden sem se pridruzil skupini sem imel extra dan. Odlocil sem se za turisticni obisk vulkana, vse skupaj pa zgleda tako, da te mini bus pobere pred hotelom in odpelje do destinacije, ki si jo vplacal. Ze na busu sem se zaklepetal z eno mlado lušno, blond američanko.
Situacija je taksna, da se krater vulkana nahaja na nadmorski visini okrog 2700m, do tam je le cca 5minut hoje od parkirisca busa, nakar je šel lahko vsak po mili volji do jezera, ki se nahaja cca 50 visinskih metrov in 20minut hoje višje. Imeli pa smo 1h30min casa do odhoda busa.
Pri vulkanu sva se z blondinko odlocila, da pač greva še do jezera, ceprav sem dvomil, da se ji bo kaj takega dalo. Glede na njeno obutev ("češki" natikači) in dejstvo, da je mlada američanka sem bil prepričan, da se bo hodila poooooočasi.
Že po nekaj minutah hitre hoje sem bil popolnoma presenečan nad svojo zadihanostjo, ok, res da smo visoko nad morjem, vendar vseeno, ego-tu ni bilo nič jasno. Kako lahko -treniram za prvi maraton- tako stežka sledim koraku američanke (ki pregovorno jejo samo fast food,..)
Po nekaj minutah sem vendarle pohvalil njen tempo; in izkazalo se je, da ženska pri dvajsetih trenira za svoj prvi ironman (ki bo v novembru v Floridi - in to tisti, ki ima v tekaškem delu maraton), Maratonski osebni rekord pa ima 3:50, to pa presega moja pričakovanja na prvem maratonu, ki bo (v bozja usesa) padel V Berlinu.
Ok, ni bila romanca, ceprav sva kasneje (po koncu turisticnega ogleda vulkana) odsla na kosilo, po muzejih, na pijaco, a kljub temu lepa izkušnja, ko bi le lahko ostal tam nekoliko dlje...
Kakorkoli stiki so vzpostavljeni in če ne drugega je vedno dobro imeti poznanstva po svetu.
Pozdravljam vse, tekačice gledam v oči in se vedno nasmehnem,
jru
Nazadnje spremenil Jru, dne 05 Sep 2008, 21:04, skupaj popravljeno 1 krat.
Ne grem na 42km, grem na 15 pijačk na okrepčilnih postajah.
, poroka 
...jao ,jao...raje nobene več ne pozdravm 
) 
