Še nobeno leto se nisem posebej pripravljal za katerikoli maraton (po pravici povedano, sem do pred dveh let nazaj tekal tolk al tolk samo ljubljansko polovičko

). Pred leti sem pretekel cca 350 km na leto, lani me je pa malo bolj "potegnilo v tek" in sem pretekel "celih" 800 km
Letos pa pač tečem "preveč" v primerjavi z ostalimi leti.
Sem se pa začel malo bolj resno pripravljati na "ljubljanca". Predvsem zato, ker grem letos prvič (in seveda ne zadnjič) na 42-ko. Ideja o 42-ki je "zorela" že od letošnje pomladi naprej v moji glavi. Meseca avgusta smo se pa čisto "ponevedoma" po preveč popitega piva dogovorili s kolegom, da gremo "štepat" kroge okoli Blejskega jezera. Pretekel sem 4 kroge, kar skupaj nanese 24 km. Za tisti tempo, keterega sta narekovala kolega, je bilo počutje po teku zelo solidno. Potem sem pa še dve daljši razdalji pretekel in glej ga zlomka, ideja je dozorela.
Od takrat naprej vzdržujem tisti nivo pripravljenosti, kakršen je bil, brez kakršnihkoli posebnih priprav. Še en daljši tek bom pred maratonom odtekel, da "slučajno ne pozabim" kako se teče na daljših razdaljah.
Res je pa tole, ko enkrat pretečeš daljšo razdaljo od recimo 30 km, polovička maratona ni noben problem. Še do lani sem kot priprave na polmaraton, pretekel največ cca 18 km. In se mi je to zdela zelo dolga trasa. Zadnjič sem govoril s kolegom, da zadnje čase trenira le intervale, teke pod 10 in nad 10 kilometrov. Medtem ko tekov od deset do dvajset km sploh ne teče. Zanimivo, meni se pa razdalij pod deset "ne da teči"
Meni, ker sem bolj "težkokategornik", ustrezajo daljše razdalje. Ker pač nisem dovolj hiter, da bi lahko kakšne rekorde podiral na krajših.
Zato zadnje čase tudi ne hodim na tekme, kjer je razdalja pod 10 km. Ker mi tak tek zasede celotni dan, v katerem bi se lahko pripravljal na maraton oziroma pretekel kakšno daljšo razdaljo tisti dan.
Toliko o mojih pripravah oziroma o mojem pristopu do (pol)maratonov