Torej... moja desetka je bila skoraj idealna. Netto čas 1:10:23. Zelo zadovoljna.
Je bila pa prva tekma na kateri mi je zmanjkalo časa za vse (pred štartom mislim). Itak zamudila fotosešn, nismo imele časa odložit stvari v šotor, rukzak pristal za enim kioskom, itak so si mimoidoči lepo postregli z našimi stvarmi (na srečo je zmanjkal samo en paket LM robe).
V bistvu, ko smo prišle na štart, sem bila že čist živčna, in sploh nisem vedela, kdaj smo štartali. Samo na enkrat je folk začet tečt, he he.
Aja... pa seveda sem v nervozi nedeljskega jutra pozabila v sobi uro in pulzmeter in sem tekla na pamet. Pa spraševala ljudi kolk je čas (hvala Maša

Tek je bil suuuuuper. Prve kilometre me je ful skrbelo, da tečem prehitro, ker sem kar vse pred mano prehitevala

Med potjo sem lovila Polžke. Dobesedno. Tam nekje na 5km zagledam eno rdečo majlko. "Ta je ziher naša!" si mislim. In pospešim. In je bila. Naša Maša. Sva izmenjali par besed, pa par metrov skup pretekli, ma mi je bilo kar žal, da sem "morala" iti naprej.
Aja pa pred štartom sem ogovrila eno POlžkico, pa se nisva nič predstavili.
NO, iz piknika sem pa edino Majcho srečala.
KO sem pritekla v cilj, je igrala ena fajn "kmečka muzika" s takim tempom, da me je kar potegnilo. IN ko pritečem v cilj, stojita tam dve rdeči majlki s polžki in se dereta: POlžki, Polžki.
SEj sem odprla ussta, da bi neki rekla, pa sta me kar utišali: Dihaj dihaj!

ŠKoda, ker se nisem mogla udeležit analize, pa škoda ker sem zamudila večino tega vzdušja. Ma, pa drugič.
Glavn da je bil tek suuuuper.