V prihodnjem letu si najprej želim, da brez muje obujem tekaške copate in da se mi med tekom ne bi odvezovale. Ne bi bil rad kovačeva kobila, zato si bom nabavil kakšne pregrešno drage. Saj jih s tekom tako ali tako ne uničim, čez sedem let pa tako vse prav pride.
Držal se bom načela, da se počasi daleč pride, saj mi drugega ne preostane, razen, da si nataknem ime in podobo zajca, ki počasen tek spremeni v preudarnega in nihče ne reče, lej tale Fotr je pa počasen. Če si zajec, vsak reče, saj drugače ni tak, tokrat je v vlogi zajca in tudi beži kot zajec, pa tudi na tek se spozna koz zajec na boben. Zato bom na treningih bolj intenzivno tekel po stezah z nizko podrastjo, da bom ugotovil, v katerem grmu tiči zajec in ga poskušal posnemati. Da bom lahko čim boljši zajec.
Ker pa biti zajec ne prinaša samo ugodnosti, se bom naslednje leto najbolj pazil psov, še posebej pa njihovih lastnikov. Za psa najraje vidim, da močno laja, kajti pes, ki laja, ne grize, za lastnika pa si želim, da bi ga imel pes privezanega na povodcu. Ne vem, kako se bo izšlo, če bo psov preveč, kajti veliko psov je zajčja smrt, tega pa si ne bi želel niti z zajca.
Pravzaprav naj psi kar lajajo, karavana tekačev, ki je iz leta v leto večja in tako bo večja tudi drugo leto, bo tekla dalje. Sicer so pa psi tudi koristni, v bistvu samo njihovi repi. Posebno bodo prišli prav tudi drugo leto, ko bo treba poiskati izgovore, najprej za udeležbo na tekih, potem za neudeležbo, potem zakaj ni bil dosežen osebni rekord in druge izmišljotine, ki so dobre, tudi če jih pes na repu prinese.
Držal se bom tudi znanega slovenskega reka in vemo, da je v pregovorih vsa modrost naroda: hiti počasi. To je na vseh tekih veljalo že do sedaj in ne vem, zakaj bi se ravno drugo leto ne menil za to veliko modrost.
V naslednjem letu, ne da se bom izogibal pasjim repom ampak spet kot že vsako novo leto, obljubljam, da se ne bom preveč lagal. Laž ima kratke noge in s kratkimi nogami se ne da dobro teči. Čeprav pajki suhe južne nimajo kratkih nog, žabe pa tudi nimajo nog ampak krake. Verjetno zato tudi ne lažejo.
Želim si, da bi še naprej tekel, da bi skakal čez jarke posebno tam, kjer obstajajo mostovi. Poskusil bom preteči pol sveta in tako spoznal, kje se peče najboljši kruh. Pa tudi doma tičati ne prinese nič novega in vznemirljivega. Vse poti pa tako ali tako vodijo v Rim, pravzaprav po novem v Palmanovo.
V naslednjem letu bom še naprej velik v bahanju, hvalil bom svojo malho, s hudičem bom lešnike zobal, iskal lepa mesta za lepe besede, hvalil dneve pred večeri, odlašal bom na jutri, menjal barvo dlak na glavi, a narave nikdar, šel bom večkrat na led, v petkih se bom smejal in to vedno zadnji, a bom zato tudi prej prišel in prej mlel in z malim ne bom nikoli zadovoljen.
Vam pa svetujem za naslednje leto tole, kar svetujem skoraj vsako leto:
Ne delajte računov brez krčmarja, ne kupujte mačka v žaklju, ne šivajte železne srajce, ne mečite pušk v koruzo, podarjenemu konju ne glejte v zobe, ne delajte slonov iz muh, ne čakajte, da bodo pečene piške same priletele z neba, ne streljajte kozlov, ne mesite kruha iz vsake moke, ne jejte zarečenega kruha, ustvarite brado najprej sebi, imejte vrabca v roki, hitite počasi, ne valjajte se pod mizo, drugim ne kopljite jam, bodite svoje sreče kovač, ne pridelujte debelega krompirja, ne letajte previsoko, ne zanašajte se na pasji rep, ne zvonite po toči, vedno poskusite v tretje, zgrabite bika za roge, uživajte kot črv v loju, ne bojte se zvite vrvi, hranite volka in pazite na kozo, posebno pa ne hodite rakom žvižgat in dobro se imejte.
nimam pojma.
bravo. kak imaš cilj za 5ko? Dej povej dej povej 
)
