Sama sem šele letos dejansko začela z udeležbami tudi na uradnih tekih...ja, ja je blo potrebnega kar veliko prepričevanja, da smo prišli tudi do te stopnje ampak mi ni čisto nič žal. Dejstvo je, da mi je bilo vedno čsto všeč, če tečem tudi sama, konec koncev tečem tudi zato, da se sprostim pa da me tek napolni z novo energijo. ampak glej ga zlomka, da bi človek celo življenje tekel sam pa tudi ne gre.
Preteklo leto je bilo moje tekaško udejstvovanje na nuli, sicer sem tekla že prej ampak potem sem iz nekeg razloga nehala....ne čisto, ampak da greš laufat nekje 4 krat na dva tedna pa tut nikamor ne paše. Več teka je mojemu telesu seveda manjkalo, posledica je bila namreč:pomanjkanje energije, tečnoba, pa se mi ne da to, pa se mi ne da tisto....no, saj gotovo veste kolko problemov prinese takšno pomanjkanje.
In letos sem začela spet malo bolj trenirat. Pa sem se odločila, da grem najprej na eno tekmovanje, pa na drugo....in jih je do sedaj zneslo že kar nekaj. Občutki ob koncu, ko se udeležiš takega druženja pa so tako ali tako nepopisni. Nekako vedno rečem na koncu: Tole je blo pa res fajn!

No, in ravno ta tekmovanja so me pripeljala tudi na stari tir, da zopet redno tečem in treniram. Namreč pri meni je tako...v sebi imam tudi nekoliko tekmovalnega duha, pa če se odločim in grem na uradni tek, potem hočem ta tek tudi dobro odteči...kar pa brez rednega treninga ne gre a ne?

In se je kar naenkrat vse lepo poklopilo. Cilji so, tečem redno, sproti si zastavljam cilje, kaj hočem preteči (in trenutno so res visoki!) na koncu pa dobim še nagrado...udeležbo na uradnem teku, pa še veliko super, fino, fajn ljudi spoznam.
