hvala 
lp,
m
- 15 Okt 2008, 09:28
#151997
NOČ V MESTU
Če gledaš z gradu proti mestu, lahko vidiš sonce, kako zahaja
in za sabo zapira vrata v nebo, mesto se ovija v nadomestke,
diham s pljuči, otrdelimi od cigaret, koga bom ta večer
pogledal v oči, ne vem, nekateri pari se držijo za roke, klošarji
se naslonjeni na flaše ozirajo gor, mimo streh, svetloba se poslavlja
po požirkih, kam iti, brez spraševanja o smeri, ni velike razlike med
ulicami z imeni in ulicami brez imen, priti do naslednjega križišča
in potem opazovati svet, mestna razsvetljava ustvarja iluzijo
o mehkobi v gibih taksistov, ki loputajo z vrati avtomobilov, preden
zakrožijo po mestu kot alkaloidi po žilah okoli izgubljenega srca,
ni velike razlike med taksisti, nerazumljivimi jeziki vetra, ki pilijo vogale,
in mano, ko hodim in vidim, kako se za fasadami drobi skelet hiš,
na Metelkovi še vedno udarjajo po bobnih, sliši se
kot topotanje konj, ki se ne morejo približati, iti moram čim bolj
k reki, v reki vse prihaja in odhaja istočasno in ni nepremične
bolečine, nič ne ostane isto, čeprav se odsevi na gladini ne spreminjajo,
čeprav še vedno mislim na starko s šuštarja, kako prodaja sončnice za tvojo vazo,
grem naprej, proti konici noči, in čakam na dež, ki bo spral razpokan
zrak med nemim listjem vrb, vedno manj ljudi srečujem, vedno teže ostajam
buden, našel sem Trnovo, sedel bom za prazno mizo in vzdržal do jutra,
do prvega tuljenja ptičev, ki bo od vzhoda na novo razpraskalo nebo.
Jure Jakob, pesem iz knjige BUDNOST
(skopirano iz Misliverzi )
Če gledaš z gradu proti mestu, lahko vidiš sonce, kako zahaja
in za sabo zapira vrata v nebo, mesto se ovija v nadomestke,
diham s pljuči, otrdelimi od cigaret, koga bom ta večer
pogledal v oči, ne vem, nekateri pari se držijo za roke, klošarji
se naslonjeni na flaše ozirajo gor, mimo streh, svetloba se poslavlja
po požirkih, kam iti, brez spraševanja o smeri, ni velike razlike med
ulicami z imeni in ulicami brez imen, priti do naslednjega križišča
in potem opazovati svet, mestna razsvetljava ustvarja iluzijo
o mehkobi v gibih taksistov, ki loputajo z vrati avtomobilov, preden
zakrožijo po mestu kot alkaloidi po žilah okoli izgubljenega srca,
ni velike razlike med taksisti, nerazumljivimi jeziki vetra, ki pilijo vogale,
in mano, ko hodim in vidim, kako se za fasadami drobi skelet hiš,
na Metelkovi še vedno udarjajo po bobnih, sliši se
kot topotanje konj, ki se ne morejo približati, iti moram čim bolj
k reki, v reki vse prihaja in odhaja istočasno in ni nepremične
bolečine, nič ne ostane isto, čeprav se odsevi na gladini ne spreminjajo,
čeprav še vedno mislim na starko s šuštarja, kako prodaja sončnice za tvojo vazo,
grem naprej, proti konici noči, in čakam na dež, ki bo spral razpokan
zrak med nemim listjem vrb, vedno manj ljudi srečujem, vedno teže ostajam
buden, našel sem Trnovo, sedel bom za prazno mizo in vzdržal do jutra,
do prvega tuljenja ptičev, ki bo od vzhoda na novo razpraskalo nebo.
Jure Jakob, pesem iz knjige BUDNOST
(skopirano iz Misliverzi )
- 27 Dec 2008, 09:49
#164485
Dobre misli,
tople, krasne,
kot so otroci v srcu čisti
in v zimski noči zvezde jasne...
Dobre misli,
kot je močan objem, poljub,
po vesoljni pisti
gredo od mene k tebi... ker si mi ljub.
Ker želim, da tvoje rane,
solz sledi, tišina,
so oprane...
in napolni te milina.
Ker si čudež,
iz zlatega prahu, iz medu in mleka,
neprecenljiv, kot je za zemljo dež,
kot za deželo reka.
lp,
m
tople, krasne,
kot so otroci v srcu čisti
in v zimski noči zvezde jasne...
Dobre misli,
kot je močan objem, poljub,
po vesoljni pisti
gredo od mene k tebi... ker si mi ljub.
Ker želim, da tvoje rane,
solz sledi, tišina,
so oprane...
in napolni te milina.
Ker si čudež,
iz zlatega prahu, iz medu in mleka,
neprecenljiv, kot je za zemljo dež,
kot za deželo reka.
lp,
m
...si kdaj tekel po jasah svoje duše...
- 20 Feb 2009, 10:25
#170596
Zate sem gora,
dom za preplašene ptice,
odprto uho za vse tvoje vice,
objem, ko je tvoja duša gola.
In sem gora, čeprav so globoka moja brezna,
čeprav sem le iz skal, iz peska in prahu,
gora sem, zate moram biti tu,
da si ob meni lahko mehka, ranjena in jezna.
lp,
m
pies: vsem deklicam iz naše Hiše.
dom za preplašene ptice,
odprto uho za vse tvoje vice,
objem, ko je tvoja duša gola.
In sem gora, čeprav so globoka moja brezna,
čeprav sem le iz skal, iz peska in prahu,
gora sem, zate moram biti tu,
da si ob meni lahko mehka, ranjena in jezna.
lp,
m
pies: vsem deklicam iz naše Hiše.
...si kdaj tekel po jasah svoje duše...
- 25 Mar 2009, 19:50
#174499
Na neskončnem pogorišču
si vzgajal cvetlico.
Ji prigovarjal,
ji nosil vodo in sonce.
Nekega jutra
pa si jo našel poteptano.
In sredi pepela
so se začela odhajanja.
Dragi prijatelj,
vidim te,
kako s pogorišča
stopaš v svoj vrt.
V mehko travo,
med cvetoče grme
in drevje
in sonce in smeh.
Vidim te,
kako živiš,
kako spet sanjaš,
kako si srečen,
...kako letiš.
lp,
m
si vzgajal cvetlico.
Ji prigovarjal,
ji nosil vodo in sonce.
Nekega jutra
pa si jo našel poteptano.
In sredi pepela
so se začela odhajanja.
Dragi prijatelj,
vidim te,
kako s pogorišča
stopaš v svoj vrt.
V mehko travo,
med cvetoče grme
in drevje
in sonce in smeh.
Vidim te,
kako živiš,
kako spet sanjaš,
kako si srečen,
...kako letiš.
lp,
m
...si kdaj tekel po jasah svoje duše...
- 12 Apr 2009, 11:08
#177253
Lepo je to prebrati hmmm, vse zanimivo prebrati in občutiti! 
Pa še ena moja malenkost:
Stopicanje .....
Stopam v senci strasti,
objamem dlan,
ki je tukaj.
Cvetovi vonjajo pomlad
ki pred menoj kipi
kot slap strasti.
Odpira se cvet,
ki hoče žvet,
ki hoče dehtet.
Prah se nabrati hoče
okoli cvetov,
a dih ljubezni ga preseneti
in odpihne ga tja v stran..
Ker živet hočeš,
ker ljubit hočeš.
Odpiraš se kot cvet spomladanski
ki polno je življenja
dehtenja, drgetanja
valovanja strasti,
ki v tebi kipi.
Življenje te hoče,
dlan strasti te objema,
kot plašč,
ki je ustvarjen s poljubi.
Uživajte spomladansko življenje dehtenje....
Pa še ena moja malenkost:
Stopicanje .....
Stopam v senci strasti,
objamem dlan,
ki je tukaj.
Cvetovi vonjajo pomlad
ki pred menoj kipi
kot slap strasti.
Odpira se cvet,
ki hoče žvet,
ki hoče dehtet.
Prah se nabrati hoče
okoli cvetov,
a dih ljubezni ga preseneti
in odpihne ga tja v stran..
Ker živet hočeš,
ker ljubit hočeš.
Odpiraš se kot cvet spomladanski
ki polno je življenja
dehtenja, drgetanja
valovanja strasti,
ki v tebi kipi.
Življenje te hoče,
dlan strasti te objema,
kot plašč,
ki je ustvarjen s poljubi.
Uživajte spomladansko življenje dehtenje....
- 12 Apr 2009, 14:00
#177259
Alora mora biti mal trdo 
pa mal mehko ha,ha!Pa je fletno!No ja teniske so moja prva poezija , tole pa za dušo bi se temu reklo, da jo odvežem in peljem na pašo čudovitih stvari.Uf, ja jih imam kar nekaj ha,ha.
Skratka lepo in lahkotno spomlad vsem želim!
ČAO!
pa mal mehko ha,ha!Pa je fletno!No ja teniske so moja prva poezija , tole pa za dušo bi se temu reklo, da jo odvežem in peljem na pašo čudovitih stvari.Uf, ja jih imam kar nekaj ha,ha.
Skratka lepo in lahkotno spomlad vsem želim!
ČAO!
- 12 Apr 2009, 18:13
#177275
Potem pa glej, da nas še kdaj presenetiš
tomaz.zupancic napisal/-a:Alora mora biti mal trdo
Skratka lepo in lahkotno spomlad vsem želim!
ČAO!
Potem pa glej, da nas še kdaj presenetiš
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA