- 09 Jan 2009, 09:27
#166134
Ojla, moje Polžkice!
Zdaj se pa že skoraj moram malo oglasiti! Se že zelo dolgo nisem! Saj berem vas redno, tako da vem za vse boleče riti, boke in ostale nevšečnosti, ampak pisati nisem imela kaj. Praznike smo preživeli - prvo polovico sem bila v glavnem strežnica mlajšima bolnikoma, drugo polovico pa smo bili malo bolj aktivni. Smo smučali, drsali in se imeli fino. Tekli pa nismo.
Je pa moja noga končno popustila in tako sem se v torek ponovno stlačila v nekaj plasti tekaških cunj in jo mahnila na mraz. Rezultat - super!! No, tempo vse prej kot super, ampak občutki pa krasni. Končno sem spet tekla. In to brez bolečin v nogi, kar mi je sploh najbolj pomembno in zaradi česar me tempo sploh ne zanima! V bistvu prvič po več kot dveh mesecih (če pač odštejem nekaj bolečih poskusov). Očitno so bile res superge krive, saj imam zdaj nove (se tako svetijo, da ne rabim razsvetljave), vendar pa sem morala počakati toliko časa, da je bolečina res minila. Zdaj si želim samo, da ne bi bilo novih (ali starih) poškodb!
No in tekla sem tudi včeraj, ko so bili občutki spet krasni. Joj, kako je fino, ko ti sneg škriplje pod nogami.
Evo, pa sem se pohvalila!
Tistim, ki pridno tečete, želim, da vas ne bi preveč zeblo, tistim, ki pa ste na prisilnem počitku pa, da se čimpreje vrnete med tekače! Verjemite, počitek se izplača!!
LP, Urša
Zdaj se pa že skoraj moram malo oglasiti! Se že zelo dolgo nisem! Saj berem vas redno, tako da vem za vse boleče riti, boke in ostale nevšečnosti, ampak pisati nisem imela kaj. Praznike smo preživeli - prvo polovico sem bila v glavnem strežnica mlajšima bolnikoma, drugo polovico pa smo bili malo bolj aktivni. Smo smučali, drsali in se imeli fino. Tekli pa nismo.
Je pa moja noga končno popustila in tako sem se v torek ponovno stlačila v nekaj plasti tekaških cunj in jo mahnila na mraz. Rezultat - super!! No, tempo vse prej kot super, ampak občutki pa krasni. Končno sem spet tekla. In to brez bolečin v nogi, kar mi je sploh najbolj pomembno in zaradi česar me tempo sploh ne zanima! V bistvu prvič po več kot dveh mesecih (če pač odštejem nekaj bolečih poskusov). Očitno so bile res superge krive, saj imam zdaj nove (se tako svetijo, da ne rabim razsvetljave), vendar pa sem morala počakati toliko časa, da je bolečina res minila. Zdaj si želim samo, da ne bi bilo novih (ali starih) poškodb!
No in tekla sem tudi včeraj, ko so bili občutki spet krasni. Joj, kako je fino, ko ti sneg škriplje pod nogami.
Evo, pa sem se pohvalila!
Tistim, ki pridno tečete, želim, da vas ne bi preveč zeblo, tistim, ki pa ste na prisilnem počitku pa, da se čimpreje vrnete med tekače! Verjemite, počitek se izplača!!

LP, Urša