Zadnje novičke

[natasa]

Sem malo zmedena je debata na temo prehrane ali o nenadni smrti športnikov?

Se popolnoma strinjam Komarkom, Rokom,..., da se o smrti športnikov pač veliko več govori in so zato veliko bolj odmevne, kot pa pri "navadnih" ljudeh, pa čeprav umirajo tudi mladi ljudje, ki se ne ukvarjajo s športom.

[ALEŠŠ]

Mene pa zanimajo statistični podatki od tistega,ki je odprl to neumno temo
1.Koliko je registriranih športnikov na sveti
2.Koliko jih je od teh športnikov umrlo nenedne smrti infarkt in podobno....

Da se ne bomo več pogovarjali o oslovi senci in ,da bomo začeli razpolagati z verodostojnimi podatki se pravi kakšen je % smrtnosti med športniki(koliko športnikov vsako leto umre nenadne smrti)

[anže07]

Neki gospodi so pa res hitre jeze, kar nekaj se napihujejo...

Tema je bil odprta samo zato ker se zadnje čase veliko govori o teh smrtnih žrtvah

in odprta zato da vsak pove svoje mnenje k tej stvari- zakaj na bi se to dogajalo


ni bilo vse napisano proti športni prehrani-bila so ugibanja tudi-prevelik napor, elektrostimulator, siljenje telesa v trening...

tako da tisti napihnjenci pojdite od začetka in lepo mirno preberite do konca vse stvari -ter ne postavljajte svojih izmišljenih zgodb ki jih ..

[klopotec]

Klopotalec, imaš kakšen <i>argument</i> o živi hrani? In kakšna hrana je živa in katera ni? Kako meriš "živost" hrane? Kakšen link na raziskave, ki potrjujejo tvojo idejo, da je tovrstna hrana boljša? Npr, da je absorbcija beljakovin iz kupa nepredelanega zrnja, ki zraste na nepognojeni zemlji, boljša, kot če jem kosmiče+whey?? Z argumenti na plan.

Je pa tole pomanjkanje argumentov zelo značilno za zagovornike zdrave hrane. V prvem postu teme nekdo privleče na plan idejo, da je med športniki:twisted:

Zahteval si argumente, že v naslednjem stavku pa sam presodil da jih nimamo. Nekam hiter si. Pa nič za to.

Prvi argument sem jaz sam. Čisto na kratko. Pred tremi leti sem se čisto tako za poskus odločil, da grem na pretežno presno hrano. Takrat nisem vedel da živa hrana lahko odpravi moj artritis, za katerega mi je specialistka predpisala protibolečinske tablete. Nisem jih jedel, ponoči sem trpel pri vsakem obratu v postelji. Zjutraj sem si vezalke na čevljih vezal tako, da sem sedel na nizkem stolčku. Specialistka mi je rekla, da se to ne da ozdraviti, če bo šlo na slabše, pa bo predpisala zdravilo, ki pa ima zelo močne stranske učinke.
Že po enem mesecu žive hrane sem se ponoči že lahko obračal brez bolečin. Po dveh mesecih bolečin ni bilo več, na tistem stolčku za obuvanje pa je sedaj roža.
In kaj je živa hrana. Preprosto, to je surova, nekuhana, po možnosti neindustrijsko pridelana hrana. In ta mora prevladovati v prehrani.
Z ovsenimi kosmiči ni nič narobe če jih narediš iz surovega zrnja tik preden jih preliješ z recimo surovim samo ogretim mlekom. Odlična živa zadeva. Kosmiči, ki jih kupiš v trgovini pa so toplotno obdelani in niso živa hrana.
In v čem je bistvo. Če neko živilo toplotno obdelamo, ga naredimo mrtvega, njegove organske sestavine spremenimo v anorganske. Anorganske rudnine se nato nalagajo med sklepe zaradi česar otrdimo. Surovo sadje in zelenjava pa te rudnine zmehča in jih odplavlja iz telesa. In zopet smo prožni.
Mam še primerov iz moje neposredne bližine. Če želiš seveda.

[anže07]

Bravo-da ti je uspelo

[Andreja_T]

Prvi argument sem jaz sam...

In ta "argument" žal ne zdrži. Da ne omenjam tega, da je to hkrati tudi edini primer, ki si ga podal...
Recimo, lahko jaz podam primer: poznam družino, kjer se po tvojem mnenju strašno nezdravo prehranjujejo. Imajo dva približno enako stara sinova. Eden ima vse možne zdravstvene probleme, drugi pa je zdrav kot riba. Glede na to, da se prehranjujeta popolnoma enako, bi morali po tvoji logiki vsi imet probleme, vključno s starši.
Kako prehrana dejansko vpliva na zdravje, lahko dokažeš le z obsežno raziskavo. Ne pa tako, da vključiš 10 ljudi, katerih stanje natančno ustreza tvojim teorijam.


@anže07: dokazi o strupenosti določenih konzervansov, sladil in drugih dodatkov obstajajo (so dognanja raziskav, ne blebetanja v 3 dni), samo potrudit se je treba, da jih najdeš.

Na smrti med športniki po mojem vpliva (tudi) preforsiranje. Tisti, ki so šibkejši pač podležejo. Najbrž k temu pripomore tudi "zdravniška politika" klubov, ko pošiljajo napol pozdravljene športnike nazaj v telovadnico in na tekme, da ne pride do izpada dohodkov. Malokaterega (boljšega) športnika poznam, ki bi vsako virozo resnično odležal in dejansko pozdravil do konca, večina jih začne trenirat takoj, ko se čutijo malo boljše, ker se bojijo izostanka rezultatov. Tu govorim o tistih, ki so dovolj dobri, da se prebijajo v vrh svetovnega merila.

Druga stvar so pa razni "športni prehranski dodatki". Zadeve se začnejo že v zgodnjih najstniških letih, ko klubski zdravniki najprej predlagajo vitaminčke, nato razne regeneracijske dodatke in tako dalje... zadeve se stopnjujejo. Če to odkloniš, te kaj hitro nekako odrinejo na stran kot "čudnega", kljub temu, da nimaš slabših rezultatov kot ostali (srčno (utopično) upam, da se to ne dogaja po večini klubov). Razumljivo, da je za recimo 14 let starega otroka to lahko zelo huda dilema, če sem ne želi jemat dodatkov in so recimo tudi njegovi starši proti temu. In glede na to, kako blizu so si najboljši športniki med 1. in 10. mestom, je lahko jasno, da je to zelo ozek, trd in neugoden maneverski prostor, kar mediji še podpihujejo: če si 1. si bog, će si deseti, si zguba in te nihče ne povoha.
Osebno skušam jest čim manj predelano. Ne jem bio in ne jemljem prehranskih dodatkov, regeneratorjev, ipd., ker se mi to ne zdi OK. Sploh za rekreativne športnike se mi to zdi brezveze. Predvsem, ker se mi zdi nepomembno, da z dodatkom izboljšaš svoj čas za 10 minut in si na koncu devetindvajseti namesto trideseti.
In zakaj se mi to ne zdi OK? Mislim, da so zadeve premalo raziskane, sploh kar se tiče dolgoročnih vplivov na človeški organizem. Tisto malo, kar je raziskanega, se kljub škodljivosti ne umakne iz prodaje, ker gre za "majhne količine, ki zdravju niso škodljive" in stoji za tem veliko denarja. Po moji kmečki logiki sintetično pre(i)delana hrana (vključno s športnimi dodatki) ni ravno zdrava in ne nudi vsega kar potrebujem, kljub temu, da od nje ne bi ravno umrla.

In kar se mi zdi najbolj pomembno: vsak izbira zase. Če kdo želi jemat dodatke, se mi s tem ne zdi nič narobe. V vrhunskem športu nastopi problem poštenosti in tu se strinjam s B. Millerjevim stalliščem: Glede na to, da dopinga ni mogoče objektivno dokazati, je bolje, da se ga dovoli.

[ZdravkoC]

V večjem delu pa se s predhodnim prispevkom ne strinjam. Res je, da so pretirana posploševanja lahko tudi zavajajoča, podrobno pa se ne bi spuščal v polemiziranje.
Verjamem pa, da se nekdo (pa ne vsakdo) lahko pozdravi tudi s korenčkom, če le zadosti verjame v to, saj vse je v glavi.

[klopotec]

Prvi argument sem jaz sam...

In ta "argument" žal ne zdrži. Da ne omenjam tega, da je to hkrati tudi edini primer, ki si ga podal...
Recimo, lahko jaz podam primer: poznam družino, kjer se po tvojem mnenju strašno nezdravo prehranjujejo. Imajo dva približno enako stara sinova. Eden ima vse možne zdravstvene probleme, drugi pa je zdrav kot riba. Glede na to, da se prehranjujeta popolnoma enako, bi morali po tvoji logiki vsi imet probleme, vključno s starši.
Kako prehrana dejansko vpliva na zdravje, lahko dokažeš le z obsežno raziskavo. Ne pa tako, da vključiš 10 ljudi, katerih stanje natančno ustreza tvojim teorijam.


@anže07: dokazi o strupenosti določenih konzervansov, sladil in drugih dodatkov obstajajo (so dognanja raziskav, ne blebetanja v 3 dni), samo potrudit se je treba, da jih najdeš.

Na smrti med športniki po mojem vpliva (tudi) preforsiranje. Tisti, ki so šibkejši pač podležejo. Najbrž k temu pripomore tudi "zdravniška politika" klubov, ko pošiljajo napol pozdravljene športnike nazaj v telovadnico in na tekme, da ne pride do izpada dohodkov. Malokaterega (boljšega) športnika poznam, ki bi vsako virozo resnično odležal in dejansko pozdravil do konca, večina jih začne trenirat takoj, ko se čutijo malo boljše, ker se bojijo izostanka rezultatov. Tu govorim o tistih, ki so dovolj dobri, da se prebijajo v vrh svetovnega merila.

Druga stvar so pa razni "športni prehranski dodatki". Zadeve se začnejo že v zgodnjih najstniških letih, ko klubski zdravniki najprej predlagajo vitaminčke, nato razne regeneracijske dodatke in tako dalje... zadeve se stopnjujejo. Če to odkloniš, te kaj hitro nekako odrinejo na stran kot "čudnega", kljub temu, da nimaš slabših rezultatov kot ostali (srčno (utopično) upam, da se to ne dogaja po večini klubov). Razumljivo, da je za recimo 14 let starega otroka to lahko zelo huda dilema, če sem ne želi jemat dodatkov in so recimo tudi njegovi starši proti temu. In glede na to, kako blizu so si najboljši športniki med 1. in 10. mestom, je lahko jasno, da je to zelo ozek, trd in neugoden maneverski prostor, kar mediji še podpihujejo: če si 1. si bog, će si deseti, si zguba in te nihče ne povoha.
Osebno skušam jest čim manj predelano. Ne jem bio in ne jemljem prehranskih dodatkov, regeneratorjev, ipd., ker se mi to ne zdi OK. Sploh za rekreativne športnike se mi to zdi brezveze. Predvsem, ker se mi zdi nepomembno, da z dodatkom izboljšaš svoj čas za 10 minut in si na koncu devetindvajseti namesto trideseti.
In zakaj se mi to ne zdi OK? Mislim, da so zadeve premalo raziskane, sploh kar se tiče dolgoročnih vplivov na človeški organizem. Tisto malo, kar je raziskanega, se kljub škodljivosti ne umakne iz prodaje, ker gre za "majhne količine, ki zdravju niso škodljive" in stoji za tem veliko denarja. Po moji kmečki logiki sintetično pre(i)delana hrana (vključno s športnimi dodatki) ni ravno zdrava in ne nudi vsega kar potrebujem, kljub temu, da od nje ne bi ravno umrla.

In kar se mi zdi najbolj pomembno: vsak izbira zase. Če kdo želi jemat dodatke, se mi s tem ne zdi nič narobe. V vrhunskem športu nastopi problem poštenosti in tu se strinjam s B. Millerjevim stalliščem: Glede na to, da dopinga ni mogoče objektivno dokazati, je bolje, da se ga dovoli.

Očitno se strinjava v vsem razen v eni stvari.

Tisto, ali sem jaz argument ali ne, nima veze. Mi je čisto vseeno kaj si kdo misli o tem, meni je neprecenljivo, da mi je živa hrana omogočila, da lahko stojim na štartu dolgih tekov z legendami tega foruma. In da se prebijem do cilja. Resda nekoliko pozneje kot večina, ampak do sedaj sem ga še vedno dosegel. In v tem res uživam.

Tisto, ko navajaš dva brata, jesta enako, eden zdrav, eden bolehen. Če dovoliš moje mnenje. To ne dokazuje, da se pravilno prehranjujeta. Nasprotno. To govori o tem, da se organizem enega bolje upira, kot organizem drugega. Sam sem jedel vse živo od rane mladosti in nisem imel nobenih težav, tam okoli 40-tega leta, ali pa še malo prej, pa sem se vedno težje pripogibal.

Zdaj, če jaz nisem argument, čemu potem pripisuješ izginotje mojega artritisa?
Lahko ti opišem še kak primer iz moje neposredne bližine. Ampak ne bom tu nikogar javno izpostavljal, lahko pa ti napišem na zasebno pošto. Dovolj je, da se sam izpostavljam posmehu.

Tudi ti se izogibaš industrijsko predelani hrani. In vedno več ljudi se tega zaveda in nič ne čakajo, da bo nekdo naredil znanstveno raziskavo o tem ali je bolje pojesti sveže odtrgan sadež ali kos zelenjave, ali pa ga najprej do onemoglosti prekuhati in prepražiti in potem njegov okus "izboljšati" z dodatki v takšnem ali drugačnem praškastem stanju. Iz česa pa v bistvu je človek. Zgrajen je iz hrane, ki jo zaužije. Na dvesto stopinj prekuhani in prepečeni gradniki težko dajo kaj živega od sebe.
Imaš pa popolnoma prav. Vsak se svobodno odloča.

[ALEŠŠ]

Klopotec za nekatere bolezni je prekuhana in pečena hrana obvezna oz. ne smejo jesti surove hrane,še vedno se v tej temi nekatere stvari pač preveč posplošujejo.

[klopotec]

Glej Alešš, ti zdaj lahko dlakocepiš do onemoglosti. Če pač ima nekdo bolezen, pri kateri uradna medicina priporoča, da se neka vrsta hrane prekuha in se je odločil, da bo uradni medicini verjel, bo to hrano pač prekuhal. Jaz sem 50 let vse kuhal, pa nisem umrl. Vendar sem se komaj še gibal. Vendar bi tedaj, ko ti greš na tek, jaz sedel v čakalnici pri zdravniku in čakal na recept za tabletke, ki bi mi gibanje malo lajšale, uničile pa ledvice. In potem bi imel namesto enega problema, dva problema. Ti bi sicer rekel,da od nečesa pač moraš umret, jaz pa sem se odločil za živo hrano in zdaj tudi jaz lahko pretečem kak maraton. Sicer ga ne bi.

Sicer pa ne vem, v čem je problem. Vsakdo naj je, kar mu paše, z dodatki vred. Če pa se o čem pogovarjamo, pa pač moramo pričakovati tudi drugačna mnenja. Tudi jaz jem kuhano hrano. Rad imam pečen krompir (surovega pijem v soku, čeprav je večina ljudi prepičanih, da je to strup), pa fižol skuham, pa še kaj. Ampak, krepko se trudim, da prevladuje surova zelenjava in sadje.

[ALEŠŠ]

Glej Alešš, ti zdaj lahko dlakocepiš do onemoglosti. Če pač ima nekdo bolezen, pri kateri uradna medicina priporoča, da se neka vrsta hrane prekuha in se je odločil, da bo uradni medicini verjel, bo to hrano pač prekuhal. Jaz sem 50 let vse kuhal, pa nisem umrl. Vendar sem se komaj še gibal. Vendar bi tedaj, ko ti greš na tek, jaz sedel v čakalnici pri zdravniku in čakal na recept za tabletke, ki bi mi gibanje malo lajšale, uničile pa ledvice. In potem bi imel namesto enega problema, dva problema. Ti bi sicer rekel,da od nečesa pač moraš umret, jaz pa sem se odločil za živo hrano in zdaj tudi jaz lahko pretečem kak maraton. Sicer ga ne bi.

Sicer pa ne vem, v čem je problem. Vsakdo naj je, kar mu paše, z dodatki vred. Če pa se o čem pogovarjamo, pa pač moramo pričakovati tudi drugačna mnenja. Tudi jaz jem kuhano hrano. Rad imam pečen krompir (surovega pijem v soku, čeprav je večina ljudi prepičanih, da je to strup), pa fižol skuham, pa še kaj. Ampak, krepko se trudim, da prevladuje surova zelenjava in sadje.

Glej drugega mu pač ne preostane,če hoče preživeti so določene bolezni ko je potrebno prekuhati hrano, če ne pride do infekcije in mnogih zapletov lahko pa posluša kakšnega "šarlatana" ali bere kakšne nasvete v Avri in je surovo hrano in umre še vedno trdim ,da preveč posplošuješ.

[klopotec]

Ja, Alešš, prav imaš. Si zdaj zadovoljen?

[Andreja_T]

V večjem delu pa se s predhodnim prispevkom ne strinjam. Res je, da so pretirana posploševanja lahko tudi zavajajoča, podrobno pa se ne bi spuščal v polemiziranje.
Verjamem pa, da se nekdo (pa ne vsakdo) lahko pozdravi tudi s korenčkom, če le zadosti verjame v to, saj vse je v glavi.

Ne vem, če si s "predhodnim" prispevkom mislil mojega - ampak, kje je pa govora o zdravljenju oz. o bolezni? Ali ne govorimo o prehranskih dodatkih za športnike, se pravi o regeneratorjih, energijskih napitkih, gelih, itd.? Te stvari se ne uporabljajo pri bolnih, ampak pri načeloma zdravih ljudeh za izboljšanje rezultatov. Ali?

@klopotec: ne, ne strinjava se sploh, samo različno pojmujeva pojem "industrijsko predelana hrana". Zame kuhan krompir ni to, in tudi prasec ali krava ne. Ne vem, kakšne so tvoje teorije o sestavi tvojega telesa, ampak mojega telesa ne sestavlja tisto, kar ti imenuješ živa hrana (se pravi trava, zelje in ostala surova zelenjava), ampak - meso. Torej, ko pojem svinjsko kračo, pojem točno tisto, iz česar je moje telo sestavljeno. Izogibam se čipsu, pripravljenim pijačam, in že pripravljeni hrani, kar hkrati ne pomeni, da tega nikoli ne jem.

[klopotec]

[quote="Andreja_T"][quote="ZdravkoC"]
Torej, ko pojem svinjsko kračo, pojem točno tisto, iz česar je moje telo sestavljeno. /quote]

Oh Andreja, nisem mislil, da je tako hudo s teboj, hi, hi.

[bobsaap]

Nisem sodeloval v celotni debati, ampak mislim, da je vzrok za te smrti predvsem v tem, ker v profesionalnem športu preveč forsirajo športnike in jih tudi kdaj pa kdaj v kaj prislijo (PREDVSEM SPONZORJI), ... med športniki pa je včasih prisoten pohlep, včasih pa želja oz potreba po denarju in vse skupaj pripelje v to, da pride do tistih presežkov, ki pripeljejo do smrti.