- 30 Mar 2009, 10:08
#175193
V Novi Sad sva se z Alenko odpravila v soboto mal čez poldne. Po prazni, ravni avtocesti sva prišla do odcepa za Rumo v manj kot petih urah. Sledila je pot čez vasice ob vznožju Fruške gore in vratolomni spust proti Novem Sadu, kamor sva prišla že v temi. Do hotela Vojvodina, kjer sva imela rezervirano sobo sicer ne moreš z avtom ker je v peš coni, tko da sva ga pustila na ograjenem parkirišču za gledališčem(v nedeljo potem ne pobirajo parkirnine).
Zvečer sva imela še dovolj časa za sprehod ob Donavi in enga Guinessa v Irishu. Zjutraj je mal deževalo, pihalo pa k sreči ne preveč, tko da sem imel prav dober občutek. Hotel Vojvodina je res na štartu/cilju, tko da je zlo komot za udeležbo na teku. Na štartu se nas je zbralo okoli tristo, Perota sem žal srečal šele med tekom, ko smo se ene parkrat srečevali na progi.
Začel sem spet prehitro, že na tretjem kilometru sem moral zaradi bolečin v desnih mečih shodit in se mazat s Flexalom..Pravzaprav sem lahko celo tekel, a samo po prstih, tko da sem potem vse do cilja odtekel po prstih desne noge. Na desetm km so me ujeli eni hitri fantje in smo skupaj tekli do devetnajstega s 4-4.15, ko sem se, ne vem čisto zakaj odločil, da se bom še enkrat namazal in malo raztegnil meča. Z muko sem se se spravil iz počepa, komaj navlekel masažno nogavico, do cilja pa potem skoraj hodil..1.33.41 pa skor predobr za vse muke med tekom.
V cilju sem nihal med zadovoljstvom, da sem uro in pol stiskal zobe in vseeno odtekel do cilja in bojaznijo, da je tole moje trmasto vztrajanje pustilo kake posledice. Pa je bil gromozanski žulj, ki se mi je naredil pod blazinicami prstov še najmanjša nadloga..
S prijaznim receptorjem v hotelu sva se že pred tekom dogovorila, da bova v sobi ostala do dveh, tko da sem se še v miru stuširal. Povprašala sva ga kje se dobi najboljšega soma in naju je poslal v Čardo tik pod Petrovaradinsko trdnjavo. Komaj sva dobila prosto mizo, potem pa zbasala najprej hladen narezek, nato gosti ribji paprikaš s somom, še mal pečenega soma in za konec odličen višnjev štrudel.. Natakar kar ni mogel verjet, da sva vse pojedla..
Žal imam danes nogo ko slon, moj zdravnik pa dela šele popoldne, najbolje da si rezerviram še Lukata..
Lušn izlet, naslednje leto najbrž prideva spet, še Alenki je blo tko všeč, da bo tudi ona tekla..
Zvečer sva imela še dovolj časa za sprehod ob Donavi in enga Guinessa v Irishu. Zjutraj je mal deževalo, pihalo pa k sreči ne preveč, tko da sem imel prav dober občutek. Hotel Vojvodina je res na štartu/cilju, tko da je zlo komot za udeležbo na teku. Na štartu se nas je zbralo okoli tristo, Perota sem žal srečal šele med tekom, ko smo se ene parkrat srečevali na progi.
Začel sem spet prehitro, že na tretjem kilometru sem moral zaradi bolečin v desnih mečih shodit in se mazat s Flexalom..Pravzaprav sem lahko celo tekel, a samo po prstih, tko da sem potem vse do cilja odtekel po prstih desne noge. Na desetm km so me ujeli eni hitri fantje in smo skupaj tekli do devetnajstega s 4-4.15, ko sem se, ne vem čisto zakaj odločil, da se bom še enkrat namazal in malo raztegnil meča. Z muko sem se se spravil iz počepa, komaj navlekel masažno nogavico, do cilja pa potem skoraj hodil..1.33.41 pa skor predobr za vse muke med tekom.
V cilju sem nihal med zadovoljstvom, da sem uro in pol stiskal zobe in vseeno odtekel do cilja in bojaznijo, da je tole moje trmasto vztrajanje pustilo kake posledice. Pa je bil gromozanski žulj, ki se mi je naredil pod blazinicami prstov še najmanjša nadloga..
S prijaznim receptorjem v hotelu sva se že pred tekom dogovorila, da bova v sobi ostala do dveh, tko da sem se še v miru stuširal. Povprašala sva ga kje se dobi najboljšega soma in naju je poslal v Čardo tik pod Petrovaradinsko trdnjavo. Komaj sva dobila prosto mizo, potem pa zbasala najprej hladen narezek, nato gosti ribji paprikaš s somom, še mal pečenega soma in za konec odličen višnjev štrudel.. Natakar kar ni mogel verjet, da sva vse pojedla..
Žal imam danes nogo ko slon, moj zdravnik pa dela šele popoldne, najbolje da si rezerviram še Lukata..
Lušn izlet, naslednje leto najbrž prideva spet, še Alenki je blo tko všeč, da bo tudi ona tekla..
lp Aleš