Čestitke vsem, ki ste zdržali do konca in dosegli zastavljene cilje.

Jaz sem pa prvič prišel iz tekme razočaran sam nad sabo in s takim moralnim mačkom, da ga še sedaj nisem prebavil.
Začelo se je fantastično. Po tiho sem cilja na izboljšanje mojega zadnjega rekorda in ciljal na 3:30. Prvi krog odlično, tako kot sem planiral ca.1h42 min. V drugem upočasnim in zadovoljno tapkam naprej. Nekje na 25. kilometru se zavem, da nisem nič konkretnega pil in jedel pa vzamem pri naslednji postojanki nekaj sladkorja in dva lončka isotonika. Vržem vase in lepo dalje. Na 28. kilometru se mi v v razdalji ca 300 metrov začne meglit, vrtet, dvakrat globoko vdihnem in izbruham vse kar sem zmetal vase.

Zakaj, kako, čemu...? Pojma nimam. Dokler sem bil na vodi je bilo O.K. potem pa kar naekrat "black-out". In sledila je kalvarija do konca. Malo hoje, malo teka. Bolj joging kot tek. Opomogel sem si komaj par kilometrov pred ciljem, da sem z normalnim tempom potegnil naprej. Čas 3h in 56 minut je daleč za tistim kar sem planiral.

Še trening (42)prejšnjo soboto sem odtekel bolje- 3h52 min. Razočaran nad sabo totalno.
Doma naložil log iz Suunto-ja. Opaziti ni nič nenavadnega. Pulz normalen, časi tudi do 28. kilometra. Bo najbrž že držalo, da ne smeš na tekmi dati v usta nič takega, kar predhodno nisi dal v pokušino želodcu?

Bog vedi... Skratka počasi bom prebolel, jutri zjutraj imam uro nastavljeno, da naredim enega regeneracijskega, potem pa grem naslednjo soboto popravljat rezultat.
Bodi dovolj jokanja. Nad samo organizacijo sem bil navdušen. Posebej nad tistimi tuši na na progi. Uuuu kako paše.

Vode, sadja in ostalih stvari vedno dovolj na okrepčevalnicah. Okrepčevalnic dovolj. Ljudje prijazni. Skratka tipi-top! Drugo leto zagotovo pridem. Če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, da ozdravim slabo vest.

Lp,
Škorc
P.S.: Nataša, čestitke!
