Evo mene iz Jesola, poročila pod tistim naslovom z moje strani ne bo, bom napisala kar tule, ker bolj paše zraven. Saj veste, kako je, če človek teče v ozadju, se ima fajn, vse opazi, vse sliši, občuduje rožce, lučke ob poti, skratka sanja in uživa... No, saj tako v ozadju nisem bila, počela sem pa vse ostalo. Hotela sem navezati vse skupaj na to, da če človek teče v ozadju, ima vedno spremstvo uniform, takšnih ali drugačnih, na raznoraznih motoriziranih sredstvih, ki so večinoma opremljena z lučkami in sirenami, no, nekatera nudijo tudi penzjon oskrbo z ležiščem, kabli, ki visijo iz raznih piskajočih škatel ter z nekaj pari zaskrbljenih oči. No, pa vse skupaj se navezuje še na en drug italijanski tek, januarski v Medeji in črno makino. Samo da tokrat je bila rumene barve z vsemi zgoraj opisanimi prtiklinami.
Iz nje sem po kakih 20 minutah prišla "bogatejša" za nekaj elektrod za enkratno uporabo, vrečko z osebnimi rečmi ter z gazo na zadnji plati. Nihče ni omenil, da je v ceno za startnino všeta tudi šponta ventolina. Sem mislila, da so oni "lakše se diše" bonboni zadosti, tako pa je bilo očitno rožic in ostalih vonjav za moje alergije ob trasi več kot preveč. Me pa ni pičil niti en komar
