Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#185423
Tudi sam sem se prvič udeležil teka sreče.Sam sem imel cilj preteči dolžino velikega maratona brez ustavljanja.To mi je po dobrih 4-ih urah tudi uspelo.Potem sem v več etapah
tek nadaljeval in končal pri 61 krogih.Bil sem kar precej utrujen ,po drugi strani pa tudi vesel(odnesel brez poškodb)Danes je sledil iztek 5km brez bolečin.Spoznal nekaj novih tekačev.Čestitke vsem sotekačem in sotekačicam,ki so pridno nabirali kroge in postavljali svoje rekorde.Posebne čestitke gredo zajcu,ki mi je med tekom omenil da bo vztrajal do konca in mislim da je dosegel skupno tretje mesto.Imel pa bi eno pripombo in sicer da bi se tekači ki hodijo držali desne strani pločnika in bi bila leva stran prosta za prehitevanje,saj je zraven precej prometna cesta, pa tudi skakanje iz pločnika na cesto in nazaj na tako dolgi preizkušnji je precej naporno.Drugače pa na organizacijo nimam pripomb.Rad bi še pohvalil grosupeljčane,ki živijo v lepo urejenem in čistem mestecu.
#185430
V Grosuplje sem prišel skoraj neposredno iz Poreča, kjer sem se v "vročini" pripravljal na to prireditev. Priprave tam so bile bolj ali manj (ne)uspešne, ker sem staknil nekaj poškodb (o njih zdaj ne duha ne sluha). Vendar sem se kljub temu odločil za udeležbo in mi ni žal :D
Za cilj sem imel priteči 100 km, kar bi bil moj absolutni daljinski rekord (prej je bil 75 km), potihoma pa sem "sanjal" o 100 krogih (166 km) kar se mi je zdelo takrat znanstvena fantastika.
Že pred startom so se začeli zbirati sami znani obrazi, nekaj je bilo novih. Večino poznam na videz, ker niso nosili dresov s "TF uporabniškimi imeni" pa ne vem čisto točno kdo je kdo. Ampak sčasoma bom že vse uganil.
Na ta tek sem prišel bolje opremljen kot na Formaratonu. V hladilni torbi sem prinesel 3 litre kokakole, 4 bureke, vodo... Seveda sem marsikaj tudi pozabil: obliže, čepico, spalno vrečo...
Prve tri ure (18h-21h) so hitro minile in vse je šlo po načrtih. Tekel sem 5-6 krogov na uro in se nisem oziral na tiste hitrejše in sem imel v glavi samo 100 km. Med 3-6 uro (21h-00h) je deževalo in mi je premočilo tekaške copate in so se mi pričeli delati žulji (s tem prej nisem nikoli imel težav). Največjo krizo na vsej tekmi sem imel med 4-5 uro (22h-23h) teka, ko sem skoraj vsak krog presedel na stranišču :oops: Po 6 uri teka sem se odločil za menjavo copat in nogavic (povsem navadne zimske nogavice) in sem tvegal da se mi bo zmočil edini par rezervnih copat. Odločitev je bila strateško odlična saj od te ure naprej pa do konca ni več deževalo, pa še žuljev nisem več dobil. Torej med 6-9 uro (00h-03h) je šlo kot namazano in bližal se je 50 krog. Okoli 9 ure mi je zmanjkalo moči. Poskusil sem s hojo 2 kroga vendar je bilo še slabše. Takrat sem bil pred odločitvijo ali se truditi še 11 krogov in s tem izpolniti cilj - preteči 100 km v enem kosu ali pa spati. Spraševal sem sotekače kaj mislijo o tem in so mi rekli naj se grem odpočiti za kakšnih 15 minut in da bo to verjento pomagalo.
9-11 ura (03h-05h). Padla je "težka" odločitev. Odločil sem se da bom šel spat in ker sem vedel, da bo težko spet začeti, sem si rekel, 11 krogov bom pa že prehodil in potem po 61 krogu odstopil, ker potem nisem mislil hoditi še ~12 ur. Spal sem, če se temu reče spanje, v avtu, ki je bil takrat najbolj neudobna rešitev, ker nisem mogel imeti iztegnjenih nog. Mišice so se kar želele krčiti. Tako sem se mučil kakšno uro in pol in mogoče res spal samo kakšnih 30 minut, ostalo pa sem strmeč v strop avtomobila poslušal kako so se tekači mučili iz kroga v krog. Meni se je srce kar trgalo. Potem sem 20 minut strmel v tekače v sedečem položaju in se odločil - grem naprej. Ob 5h je padla odločitev, grem naprej in potem takoj šok - kje so obliži?! Nisem našel obližev. Na srečo je takrat imel premor miroR, ki mi je odstopil dva obliža in mi praktično rešil cel tek, kajti brez obližev nisem hotel nadaljevati s tekom. Če v tistem trenutku ne bi dobil obližev, bi šel z dolgim nosom domov.
11-19 ura (05h-13h). Prvih 200 metrov teka po "spancu" je bilo najtežjih v mojem življenju. Komaj sem se premikal, prav vsaka mišica me je bolela, čutil žulje in sem dvomil, da bom sploh uspel preteči kakšen krog in potem nenadoma - nič več bolelo, nič utrujenosti, skratka bil sem "prerojen" (glede na razmere) in začel sem "sanjati" o 100 krogih. Veliko tekmovalcev je bilo pred mano za 10-12 krogov in niti približno si nisem predstavljal, da jih bom tudi večino uspel prehiteti. Nekaj ur sem tekel brez težav s tempom 5 krogov / uro (tisti dan je bila enota krog, na kilometre nisem pomislil, razen ko sem ene 20 krogov računal koliko krogov znaša 100 km, ali 59 ali 60 ali 61). Ko sem dosegel 100 km, sem začel računati koliko krogov na uro bi moral teči, da bi prišel do "stotke". O kakšni končni razvrstitvi niti nisem razmišljal. In iz ure v uro sem pridno nabiral kilometre in namesto načrtovanih 4 krogov/uro, sem še vedno tekel 5 krogov / uro in številka je šla proti 80, ko sem ugotovil, da sem praktično prehitel skoraj vse tekače, za katerimi sem prej zaostajal ~10 krogov in sem imel občutek, da sem bolj spredaj. Ko mi je miroR povedal, da sem absolutno tretji, sem pa začel razmišljati o končni razvrstitvi. Samo kaj, ko je bilo do konca še 8 ur teka. Ker je tekač na 4. mestu začel hoditi sem iz previdnosti in varčevanja z energijo zmanjšal tempo na 4-5 kroge na uro.
19-21.30 ura (13h-15:30h). Ker je tekač na 4. mestu "skoraj" prenehal s tekom, tudi hodil ni ampak počival, sem se odločil, da bom iz previdnosti raje hodil in varčeval z močmi in sem "tekel", hodil, 3 kroge na uro in ga budno spremljal. MiroR me je tolažil, da je 3. mesto oddano, vendar sem vseeno taktiziral.
21:30-24 ura (15:30h-18h). Šok. Presenečenje. Tekač na 4. mestu je začel pospešeno teči in to ne s počasnim tempom, temveč s tempom okoli 6 krogov na / uro. Čeprav sem bil 5 krogov pred njim, sem moral tudi jaz teči, kajti ob njegovem tempu bi me uspel prehiteti. Nič mi ni preostalo, kot s takim tempom slediti 4 kroge, potem pa sem taktično prestavil na 5 krogov / uro in "rutinirano" obranil veliko prednost (4 kroge) in na koncu osvojil zame nepredstavljivo absolutno 3. mesto. "Šprintanje" na koncu mi je na žalost pobralo vse moči in veselje ob dosežku.
Svoj daljinski rekord sem povečal iz 75 km na 177,62 km, povsem nepričakovano. Seveda sem se čutil dovolj pripravljenega, vendar si nisem mislil, da imam toliko kondicije.
Posledice. Danes je povsem v redu, sem šel brez težav na daljši sprehod. Nekoliko me boli leva noga (pokostnica???), kaj posebno nisem utrujen. Shujšal sem 2 kg.
Zdaj pa zahvale. Največja zahvala gre Zdenki, miroR-jevi ženi. Polovica uspeha pripisujem prav njej, ker sem ves čas vedel, da se lahko zanesem nanjo kadarkoli in že to pomeni ogromno za nekoga, ki je 24 ur na progi. Zame je šla v lekarno po obliže, me spodbujala in v zadnjih 2:30 urah potrpežljivo čakala vsak krog in me čakala s pripravljeno pijačo. Zdenka, še enkrat hvala. Velika zahvala gre tudi miroR, ki me je s svojo vztrajnostjo navduševal in sem več ali manj vztrajal na progi prav zaradi njega. Če mi ne bi dal obližev, bi verjetno končal pri 50 krogu. Naslednja velika zahvala gre mojemu sodelavcu Tomažu, ki se je s svojim sinom nepričakovano pojavil na progi ob 00:30h :shock: in mi prinesel škatlo Domaćic, ki sem jo v nekaj urah takoj izpraznil. Zahvaljujem se tudi ostalim, saj veste na katere mislim. Vaše spodbujanje mi je pomenilo ogromno :clap:
Čestitam pa vsem ostalim za vse njihove osebne zmage.
#185438
ja res je tale tek sreče je s čipi čisto nekaj drugega kot prej,ko so ročno šteli kroge. Skratka spobuda za neprej in Špeli (šefici ) bom sporočil osebno vaše pripombe, kar se tiče teka in tu mislim predusem na to, da bi morali tisti, ki so hodili imeti malo več obzirnosit do tekačev in predusme v nočnem času je treba malo bolj osvetliti določene dele proge, ker ni povsod javne razsvetljave.
#185439
Zares ste vsi pravi carji. :laola Miro ti si pa itak nekaj posebnega in mi je v čast da sva prijatelja :clap: Pa tudi midva bova še kaj skupaj tekla :wink:
________________________________________________
Na porazih se učimo, ni vsaka zmaga enako sladka.
#185441
Men je blo ful dobr! :)

Ni glih v moji navadi, da pišem poročila, ampak ker sm srečal neki TF-jevcev, je prav, da se vsaj oglasim. :) Jest sm tist dečko, k je bil oblečen v dolge črne pajkice (pričakoval sm dost bl hladno noč) in belo kapco. :)

K je pršu na progo ZdravkoC, sva takoj ujela skupen tempo...in sva kr neki krogov odtekla skupi. Pol sm se prkluču miroR-ju, s kerim sva med 60 in 80 km narekovala tempo, da konkurenca ne bi preveč zaspala. :mrgreen: En del kroga sm naredu tud z zajcem, k mi je govoru o nekih 100 km, na koncu pa naredu skor 2x tok...svaka čast! Zjutraj sm pol naredu še par krogov z dragonsom (k sva itak znanca iz PST) in Robertom (absolutno 5. mesto), k pa ne vem, če je član TF-ja...vem pa, da je res faca in super človek! Blo je tud neki takih, k v Grosuplje prihajajo bl pogosto...že legenda Jankovič, pa Poldi itd.

Čestitam vsem, k so tekl na tem teku. Čestitam zmagovalcu...svaka čast, res si ful dobr! Vsak, k je dal vse od sebe, je zame zmagovalec!

Moj tek nč posebnega. Vzel sm ga kot trening...in nism se hotu tok uničt, da pol 3 dni ne bi mogu vstat iz postle. :mrgreen: Sm si pa postavu minimum 100 km. K to je razdalja, k se lohk o ultrateku naučiš neki novga...in sm tud se. Sm pa letos teku dost počasnejš k lansko leto...lansko leto prvih 100 km v 9:55, letos pa 11:40. Pomoje zato, k mi je crknu ipod, in pol iz pravljice preidem v kruto realnost. :mrgreen: Po dobrih 100 km sm šu rajš dam spat. Današnji trening mi je pa pokazu, da niti nism tok sesut...in mogoče bi mi celo ratal pretečt trans slovenijo.

In hvala organizatorjem, k se trudijo z ogranizacijo tega teka. Ne rečm, da je vse idealno, ampak pomoje smo lohk veseli, da mamo v Sloveniji vsaj en 24 urni tek. Je pa super, da ste uvedl čipe, ker je tko tekma ful bl zanimiva za tekače in gledalce...se vsaj ve, kva se dogaja na progi. Čipi res morjo ostat!

Bi pa mogoče mel en predlog za drugo leto. Naredte državno prvenstvo v 24 urnem teku! 24 urni tek je klasika ultratekov...v mnogih državah majo državno prvenstva...in tud evropska in svetovna prvenstva so. Mislm, da bi u Grosuplju lohk nardil tak tek. Udeležba in s tem konkurenca bi se sigurno ful povečali. Najmanj, kar pa je, bi pa mogl zaprt pol ceste in nardit obvoze. Ne vem, kok je to problematično glede organizacije...ampak varna proga in čim hujša konkurenca bi najbrž privabljale zmeri več tekačev.

Se vidmo drugo leto. :)
#185445
Še eno sporočilo za zajca. :)

Tud jest sm ti reku, da ti bo najbrž pomagal, če boš šu mal počivat...ker men se je ful poznal 10 minut počitka enkrat vmes. Ampak neki druzga sm ti hotu rečt. Ne vem, kok treniraš pa to...ampak po tem, k si mi reku, da boš teku 100 km...in po tem, k sm te vidu, kva si delu po več k 160 km...in po tem, k sm prebral tvoje poročilo...si upam rečt, da si ful talent za ultrateke.
#185447
Končno sem uspel prebrati, kaj se je dogajalo :D

Startal sem ob 20.10 uri
seveda sem moral ob 17.00 na tek v Brezju, kjer je hčera osvojila tretje mesto. Ravno zato sem moral počakati še na razglasitev. V avtu sem imel vse spakirano še od prejšnjega dne. Doma še hiter tuš in pakiranje pijače iz hladilnika. Pot je bil amučna. Neusmiljeno je padal dež. Brisalci niso uspevali odmetavati silnih padavin. Dokaj resno sem razmišljal, da se v Grosupljem raztegnem v avtu in zadremam, saj v tak naliv res ne grem.
Ko prispem na start, je bilo že malenkost boljše, a brez dežnika ni šlo. Takoj po prijavi se na hitro sfiniširam pri avtu in okrog 22.10 sem že na progi. Gužve ni bilo. Ker sem bil precej hiter proti tistim, ki so že 4 ure drgnili kroge, sem moral malo zmanjšati tempo za prvi krog, da sem spoznal teritorij. Dež je bil znosen. V začetku je bilo na cesti veliko luž in kaj kmalu sem imel nogavice mokre do jajc. Dva ali tri kroge (mogoče več?) sem imel na sebi vetrovko, nakar sem jo slekel. Hladno mi ravno ni bilo.
Družba pa itak, da ne govorim. Vsi so bili za klepet, pa kogarkoli sem srečal. Imena mi ravno ne ostajajo v glavi po prvi potezi, a vseeno sem si obraze dobro zapomnil.
Iz zapisov vidim, da sva z Mano-m pretekla nekaj začetnih krogov. Seveda tudi z ostalimi. Zanimiva izkušnja in spoznanje zame je bil klepet s Poldijem iz Oblakov. Ta je bil pripravljen celo zmanjšati tempo, da sva udarila en konkreten klepet. Poldi je pa tudi tisti tekač, ki je edini držal tekaško držo in z eno pavzo do konca drgnil z nasmehom - pravi atlet.
Moj cilj je bil le dolgi trening. Konkretnega časa ali razdalje si nisem zadal, ali pa sem imel teh številk preveč. Nekako sem cincal med 100 km in 12 urami, saj sem nameraval testirati, kako ostati na dolgem teku čim dlje spočit. Vse je v glavi, noge so bile le sredstvo, da je glava krožila po Grosupljem. Nekako sem se odločal, da naredim pavzo, ko mi Garmin FR 305 sporoči, da mu je zmanjkalo energije. Če Amerika ne zmore več, lahko tudi jaz polnim baterije. V resnici me je motilo to, da sem bil že sedem ur moker kot miš. Od nog do vrha glave in iz kape mi je vso noč kapljalo, tudi ko ni deževalo. Nameraval sem se preobleči, a ko se jaz enkrat slečem je fajn imet nekaj toplega – tokrat je bila to odeja. Vlegel sem se okrog 5.15 in naštimal bujenje čez eno uro. Spanje je bila moja slabša stran, kot tek. Zadnje pol ure sem le zadremal in kaj kmalu sem zasovražil zvok budilke. Še eno urco, si rečem in nastavim budilko na 7.10 uro. Spanec se ni vrnil, saj je bila to moja biološka ura vsakodnevnega vstajanja. Poslušam korake tekačev, ki so tekli čisto blizu avta, v katerem sem imel ležišče. Naenkrat zaslišim korake, za katere sem prepričan, da so od MiroR-ja. Dvignem glavo in pogledam, seveda je bil Miro. Vstanem in krenem ponovno v kroženje. Z mišicami ni bilo nobenih problemov. Začnem bolj počasi in počasi napredujem v standardno zmerno počasen tempo. Še vedno me spremlja misel, da nameravam ostati spočit čim dlje, saj še vedo nisem bil prepričan, kje je moj današnji cilj.
V zgodnjem jutru se mi zgodi nekaj najlepšega. Sicer sem nenehno imel družbo in vendar sem naletel na čudovito osebo. Zgovorna Janja mi je krajšala dopoldanske ure, ob klepetu pa je izkazovala veliko energije za tek. Neverjetno. Skoraj ni teme, ki je nisva obglodala. Ko je izpolnila svoj cilj 50 krogov, sem zaključil svojega 63, katerim sem dodal še dva na izi. Gledam izobešene rezultate in ugotavljam, da mojega drugega mesta v kategoriji ne more ogroziti nihče od prisotnih. Vode za umivanje ni bilo. Osebje organizatorja zmiguje z rameni.
Krenem proti avtu, ki se je grel na soncu in ga prestavim v senco. Mimogrede nagovorim Poldija, ki je sedel ob progi, da si sanira krvave žulje. Kaj kmalu je z zobotrebcem prebodel kožne mehurčke in sledilo je olajšanje, katerega je izkazoval do konca tekme – tek v stilu gazele.
V globoko senco ob progi si položim podlogo, blazino in odejo, nakar vkomponiram še svoje telo. Čez dobro urico me ZdenkaR preseneti s hladnim radlerjem. Opazujem mimoidoče tekače in se odločim, da jih pofotkam. Uro pred iztekom tekmovalnega časa si nadenem čip in krenem na iztek. Prvi krog prehodim, nato enega v počasnem slogu. Mirko mi pove, da so Jankoviča prestavili v mojo kategorijo in delava isti krog. Ker sem vedel, da je odločilno, kdo prej zaključi krog, sem konkretno dodal gas. Po drugi vmesni čip kontroli zagledam tekmeca, ki se počasi premika proti cilju. Z lahkoto ga pustim za seboj za solidno razdaljo in zaključim 68 krogov dobrih 10 minut pred koncem. Imel sem dovolj časa, da naredim še en krog, vendar sem počakal, da vidim, kaj namerava edini konkurent, zadnjo uro uvrščen v našo kategorijo. Podal se je med rezultate in zaključil s tekom pri 68 krogih. Jaz sem za spomin fotografiral rezultat iz semaforja. Drugo mesto je kar OK, saj prvi je daleč spredaj MiroR.
Največje presenečenje dneva je bila razglasitev, kjer sem prejel lep pokal za tretje mesto, omenjeni konkurent pa me je že drugič preskočil. Prvič s skokom v našo kategorijo zadnjo uro in drugič, ko je bilo objavljeno, da je pretekel 69 krogov. Neverjetno. Očitno so ta krog potegnili nekje iz rezerve. Sivi oblaki so se vrnili nad to prireditev, ki je bila v preteklosti že večkrat na listi spornih rezultatov. Mnogi tekači so omenjali, da so veseli uvedbe čip-kontrole, a jaz se tega zaradi prevare nisem veselil. Poleg mene je bilo še nekaj tekačev, ki so spremljali potek in na koncu niso mogli verjet svojim očem.

Škoda, meni je žal, saj mi pošten rezultat pomeni veliko več, kot kakršen koli pokal.

Fotke bom naložil v kratkem.
#185470
Lep pozdrav vsem sotrpinom :).Ker vidim da vsi lepo opisujete svoja doživetja in jih je full zanimivo brati,sem sklenil da še sam napišem kako malenkost,čeprav ne slovim ravno po literalnih sposobnostih :).Moj cilj na tem teku je bil prvič v življenju pretečt 100km in to v kakih 12urah,to mi je tudi nekako uspelo,čeprav pogoji niso bili ravno idealni niti proga,a kaj hočemo tako je to,sprejmi ali propadi :).Ko sem dosegel svoj cilj sem tako mislil,da sem končal tekmovanje in niti nisem razmišljal o nadaljevanju.Po krajšem spancu mi je postalo dolgčas in sem se odločil,da nadaljujem.Štartal sem ob 11.uri.Zaradi mokrote ponoči sem dobil kar grde žulje,ki so mi onemogočalo normalen tek,tako da sem večino časa hodil.In tako sem do 18.napravil skupaj še 42km,tam nekje 3,5kroga na uro.To pa je tudi zadoščalo za absolutno 5.mesto in 3.mesto v kategoriji.Kot začetnik v ultramaratonih,sem tukaj dobil zelo dragocene izskušnje in koristne nasvete od starih mačkov,ki jih nesebično delijo z drugimi :),hvala vam za to.Pohvalil in zahvalil se bi še organizatorjem,ker držijo ta tek pokonci in vsekakor drugo leto zopet pridem.Vsekakor ni bilo vse idealno,mene osebno so najbolj motili otroci,zaradi katerih sem moral kar pridno skakati z pločnika na pločnik :),pa bognedaj da bi bila kakšna zamera,otroci so pač otroci.Od vsega sem pa najbolj pogrešal tuš,pa magari leden :),ni ravno prijetno se peljat še 2uri do doma ves zasoljen.To so le malenkosti ki se dajo popravit,na drugače odlični prireditvi.Hvala še enkrat vsem za prijetno družbo in doživetja,ki jih bom nekoč pripovedoval vnukom :).Lep pozdrav iz Koroškega konca.Robert.
#185475
Čestitke vsem za pretečene kilometre. :laola
To so razdalje zame, ki sem letos prvič pretekel maraton, čisto nepredstavljive.
Zato še enkrat svaka čast in z zanimanjem prebiram vaša poročila in kar v živo
si predstavljam kaj vse ste doživljali v teh 24-urah. Tu se vidi kaj vse je zmožno človeško telo ob dobri pripravljenosti, tako fizični kot psihični.
#185488
Matr ste carji!
Sam sem nič hudega sluteč okrog 9h dopoldne brzel skozi Grosuplje na Dolenjsko na kolesarski trening, pa zagledam najprej enega mojstra v finišerski majici iz Skt. Poeltna, potem Zajca in spodaj pri krožišču še ZdravkaC... Nekaj sem čestital, a so bili vsi videti karseda zamišljeni - zdaj tudi vem, zakaj, saj je bilo za njimi že več kot 12 ur teka.

Med junakinjami in junaki najbolj pozdravljam Rafa, ki je obenem še testiral svoje telo na sladkorno in sem res vesel vzpodbudnih rezultatov. To!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA