prostor za debato o (ne le tekaški) športni opremi. obleka, obutev, pripomočki ... vprašanja, predlogi, nasveti, uporaba, ...
 Gorg
#194737
No ja trenutni prikaz nadmorske višine na 405ki ni ravno blesteč. Letos sem precej tekel po ravnem ob obali in v enem trenutku tekel nekje 6 m pod vodo pa v naslednjem 4 m nad vodo...

EDIT: Srednja vrednost pa bi znala biti dokaj natančna.
 skorc
#194801
Natačnost višinomera je odvisna od natačnosti 405-ke, oziroma sprejema signala satelitov. Meni niha natačnost med 7 in 22 metrov (po terenih kjer jaz tečem).

Zdaj pa če si na triglavu in te garmin pozicionira na 22m natačno je lahko višinska razlika 22 metrov levo navzdol, ali pa 22 metrov levo navzgor velika (od oka 10m?). Od tu potem odstopanje v nadmorski višini.

Je pa tudi meni že uspelo teči 2 metra pod vodo, no vsaj garmin je tako mislil. :)

Osebno jamljem garminovo informacijo iz Log-ov pavšalno/informativno, tako, da od tistega gar pokaže Training cente odštejem 30%. Malo pretiravam, sem pa na "varni strani" in so potem tekme lažje. :)
Uporabniški avatar
 slovon
#194820
Berem tele razprave... in mislim, da je na mestu pojasnilo.
Problem nenatancne visine in pozicije ni toliko v Garminih, kot v nacinu delovanja samega GPS.

GPS za civilno rabo enostavno ne omogoca boljsega podatka kot v najboljsem primeru nekaj metrov (+/- 3m) natancno. To velja samo v idealnih pogojih: sateliti na ravno pravih pozicijah na nebu (4 sateliti: 1 nad glavo, trije pa cimbolj narazen po horizontu), seveda viden cel horizont (na vrhu hriba), stabilna ionosfera, ...

V praksi posamezna meritev hitro odstopa po visini za 30, 50, 100 metrov, po polozaju pa nekaj manj. Ker napaka izvira iz nakljucne porazdelitve motenj, se da do boljsega podatka prikopati s povprecenjem vec zaporednih meritev. Geodeti zato zapicijo anteno na kolicek in pustijo cel teden ali cel mesec pri miru in imajo pozicijo v milimeter.

Rekreativci seveda laufamo okoli, tako da ne moremo delat po vec kot ene meritve za vsako tocko in se moramo sprijaznit z njeno natancnostjo.

A sploh kaj pomaga?
Ja: za visino si pomagamo z barometricnim visinomerom (ki ima tudi svoje muhe, ampak drugacne, tako da se da kompenzirati), za pozicijo si pa lahko pomagamo z diferencialnim GPS v realnem casu ali s postprocesiranjem.
Slednje naredimo tako, da vzamemo dva identicna GPS sprejemnika, postavimo enega na znano pozicijo, drugega vzamemo s seboj, vendar ne vec kot npr. 200 km dalec. Podatke z obeh shranjujemo.
Ko nehamo snemati pot, naredimo takole:
- podatke tistega, ki je bil na referencni tocki, odstejemo od referencne tocke in dobimo za vsako meritev (ponavadi vsako sekundo) odmik, za kolikor je "falil"
- te odmike potem odstejemo od istocasnih podatkov tistega GPS, ki smo ga vzeli s seboj

S tem dobimo zelo izboljsane pozicije, je pa kar nekaj komplikacij.
"Pravi" diferencialni GPS dela tako, da sporoca te omike po radijski zvezi v realnem casu, da to premikajoci se sprejemnik ze sproti odsteva.
 djgegy
#194821
Dobro pojasnilo....

Sem imel tudi uro z barometričnim višinomerom ampak tudi enkrat ni kazalo točno višino. Umeril sem ga kar nekajkrat, vendar vedno znova ko sem prišel do kakšne točke, kjer je bila napisana višina je bilo kar dosti razlike, včasih tudi več kot 100 m. Odvisno je bilo zelo od tega kakšno vreme je bilo, pritisk,... Zato se sedaj, ko veliko tudi tečem in tudi hodim v hribe odločam za nakup garmina 405 ali tega novega 310. Pri 405 me edino malo moti baterija, ker se je baje ne da zamenjati in se kar hitro izprazni (naprimer celodnevni izlet v hribe 9h že kar težko zdrži baterija).
Uporabniški avatar
 slovon
#194822
Barometricni ima pac svoje finte... zracni tlak niha in barometer ne more vedeti, ali je to zaradi tega, ker spreminjas visino ali pa zaradi vremena.

Tu ni kaj; s podatki GPS in barometra se pa morda ze da kaj narediti, ce si predstavljas da GPS "sumi" oz. skace okrog prave visine, barometricnega pa ponavadi pocasi poriva gor/dol.
Ce poznas se za nekaj tock tocno visino, lahko ze kar dobro kompenziras (ugotovis lezenje barometra in naredis popravke, iz GPS pa naredis daljsa povprecja in poskusis tudi s tem popravit lezenje oz. obratno).

Nikoli ne bo dolgcas, vsaj dokler ne dobis vojaskih GPS/Galilea/Glonassa, ki imajo ze v osnovi centimeterske natancnosti :))
Uporabniški avatar
 javor-18
#194823
Mene zanima kako dolgo zdrži baterija v tem garminu ali v 305-ki, predno je totalno fuč in se je ne, da več napolniti niti za en trening? Takrat je ura za v koš, če se ne motim?
 skorc
#194824
Ma, ja. Glede na to kakšna je razlika tlaka na metru nadmorske višine, napram nihanju tlaka zaradi vremenskih vplivov, je z barometričnim višinomerom težje izmerit pravo višino kot pa na "blef" napovedat dobitne loto številke. IMHO. :)
 luzr
#194956
Barometrični višinomer ne kiksne toliko, kot bi si mislili. Meter ali pet na petsto metrov dviga. Odvisno od vremena. če gremo skozi fronto, lahko prikaže vrednosti na isti nadmorski višini s 50 ali 200 m napake.

Včasih ob drastični spremembi zračnega tlaka prikaže 300 do 400 m spremembe, čeprav se nismo premaknili niti en meter. Tako sem se zabaval, ko je zaradi spremembe vremena čebula kazala 750m, jaz pa sem sedel v štiblcu na 299 m...T

Težave s prikazom imajo predvsem cenejši barometrični višinomeri, ki ne omogočajo korekcije ali pa je pri njih možna zgolj manuelni popravek višine z vnosom znane vrednosti nadmorske višine.

Bolj spodobne ure bi znale marsikaj skorigirati same in zaznavati spremembo od izhodišča, če smo le pravočasno aktivirali uro in vnesli referenčno vrednost.
(Komu se (še) ljubi stati pred Geodetskim zavodom in umerjati uro?)
Uporabniški avatar
 MihaPR
#195127
slovon napisal/-a:GPS za civilno rabo enostavno ne omogoca boljsega podatka kot v najboljsem primeru nekaj metrov (+/- 3m) natancno. To velja samo v idealnih pogojih: sateliti na ravno pravih pozicijah na nebu (4 sateliti: 1 nad glavo, trije pa cimbolj narazen po horizontu), seveda viden cel horizont (na vrhu hriba), stabilna ionosfera, ...


S temle se nebi ravno strinjal. Iz lastnih izkušenj vem, da se da z GPS brez postprocesinga z uporabo stacionarnih točk na terenu dobiš med 50-70 cm natačno (v x-y smeri seveda). Seveda je to preveč za tek, tako natančnost kot cena.
Uporabniški avatar
 IČA
#195163
Ker sem se odločil zamenjti mojega FR50 za malo boljšo igračkico, me zanima kaj se bolj priporoča FR305 ali FR405, predvsem je važna funkcionalnost in natančnost, izgled je drugotnega pomena.
Torej vprašanje je tudi, kje se lahko upraviči cca. 100€ višja cena 405-ke.
Nadalje pa me zanima tudi kompatibilnost HR pasu in footpoda od FR50 z omenjenima napravama.

Hvala za odgovore.
Uporabniški avatar
 slovon
#195272
MihaPR napisal/-a:
slovon napisal/-a:GPS za civilno rabo enostavno ne omogoca boljsega podatka kot v najboljsem primeru nekaj metrov (+/- 3m) natancno. To velja samo v idealnih pogojih: sateliti na ravno pravih pozicijah na nebu (4 sateliti: 1 nad glavo, trije pa cimbolj narazen po horizontu), seveda viden cel horizont (na vrhu hriba), stabilna ionosfera, ...


S temle se nebi ravno strinjal. Iz lastnih izkušenj vem, da se da z GPS brez postprocesinga z uporabo stacionarnih točk na terenu dobiš med 50-70 cm natačno (v x-y smeri seveda). Seveda je to preveč za tek, tako natančnost kot cena.


Sicer morda ze off topic, ampak ali ne pomeni "uporaba stacionarnih tock" v bistvu diferencialni GPS?
Ce je to kaj drugega, me zelo zanima - lahko tudi na ZS.
 meedo
#195612
Mogoče se že skriva odgovor na kateri strani, ampak me vseeno zanima :)

Kakšna je razlika med modeloma 405CX in 405HR, saj je prvi dražji za 50€, primerjalna tabela na garmin.si pa je identična?
Slika
  • 1
  • 30
  • 31
  • 32
  • 33
  • 34
  • 59

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA