vencelj napisal/-a:Najprej sem se kake 3 leta odločal, da ponovno začnem 
.
Nato sem se 30.9.1994 udeležil občinskega prvenstva v krosu (bivša občina Škofja Loka, ki se je kasneje razdelila na Šk.Loko, Žiri, Gorenja vas-Poljane in Železniki), a tega sploh nimam v spominu, me je kar presenetilo sedajle, ko sem ga našel v svojih zapiskih.
Za svojo prvo uradno tekmo sem vedno štel tek na Dobrčo s štartom v Mošnjah, ki je bil organiziran vsako leto na 1. maja. Ta krst sem doživel leta 1995, seveda z bistveno prehitrim začetkom in potem gaganjem v klanec od Slatne navzgor. Takoj za vasjo me je z enakomernim tekom prehitela takrat reprezentantka Olga Grm...od tekačev imam s tiste tekme v spominu le še Boštjana Hrovata, ki je tudi zmagal. Jaz sem bil na koncu 14., v kategoriji pa 5. Rezultat 1:14:16, rekord proge pa je bil okrog 57 min. Na Dobrčo sem tekel še 96 (1:13:24- 10. mesto, 5.kat.), pa 98 (1:12:07- 8. mesto, 4.kat.), 99 (okrog 1:07:10)... 
Vencelj: te dirke na Dobrčo se mi zlušta. Zelo si želim da bi jo obudili in da bi enkrat lahko nastopil na njej. Sem pa bil enkrat na tekmi - kot gledalec. Za Ljubenčane je Dobrča sveta gora, kot za Ljubljančane Šmarna gora. Zato po tradiciji smo za prvega maja vedno gor. Takrat sem bil seveda še majhen otrok in vem da smo se do pol Dobrče pripeljali z avto in potem le zadnje pol ure peš.
Vem da ko sem videl priteči tekače v cilj nisem mogel verjeti kako je možno da kdo iz Mošenj pride na Dobrčo v manj kot uri. Skratka takrat se mi je že preteči zdelo to noro. Teči sem začel po tem dogodku čez dobrih 5 let.
Moja
prva tekma je bil
tek okrog Bohinjskega jezera leta 2005. Od hude treme me je takrat kar mrazilo. Nisem imel pojma kako se teče, kaj šele tekmuje in se uporabljal taktiko, ki jo danes imenujem "taktika žabjih skokov". Po tej dirki sem v tem letu opravil še dve. V naslednjem letu sem bil tudi samo na treh, ker sta oba starša delala čez vikende in me nobeden ni mogel vozit na tekme.
V času teka okrog Bohinjskega jezera je padel tudi
moj prvi post na Tekaškem forumu.
Prvi blog o teku sem napisal za
tek po ulicah Radovljice in od takrat popisal praktično vse tekme, ki sem se jih udeležil.
Prvi polmaraton je bil
LM 2007, ki sem ga pretekel slabo, ker še nisem znal trenirati. Delal sem na vzdržljivosti in ne na hitrosti. Do klika v glavi, da šteje hitrost in ne vzdržljivost je bilo še daleč ...
Prvi gorski tek je bila
Vodiška planina leta 2007, ki sem se je udeležil čisto po naključju. Moral bi iti v hribe, pa se sošolcu (NA SREČO) ni dalo. Vseeno pa sem hotel nekam in sem šel na tekmo in začel svojo gorsko odisejado. Na Vodicah spet nisem imel pojma kako se teče v breg, a sem po današnjih ocenah izbral kar dobro taktiko.
Naslednjo zimo je bilo
prvič, da sem jo v tekaškem smislu "preživel". To pomeni da mi pozimi ni bilo treba prekiniti s treningom. To se je zelo pozitivno odrazilo na mojem teku v letu 2008.
Do tu še vedno lahko rečem da nisem imel pojma kako se teče. Tekel sem pravzaprav vsak dan in vedno enako hitro. Če sem prišel s treninga spočit se mi je to zdelo dobro.
Do tu sem se vedno na tekmah čudil zakaj tako počasen, kljub temu da sem pretekel veliko kilometrov. Tek na kratke proge (5-10 km) mi ni bil všeč.
Spet čisto po naključju sem spomladi leta 2008, končno po celih 4 letih svojega tekaškega udejstvovanja,
prvič odkril kako se sploh teče. Prvič sem začel delati na hitrosti.
Od trenutka dalje ko sem začel prav teči so se rezultati iz tedna v teden izboljševali. To je čez manj kot 5 mesecev s kančkom trme doprineslo k moji
prvi uvrstitvi v državno reprezentanco v gorskem teku in mojem
prvem nastopu na svetovnem prvenstvu.
Šele po SP-ju sem začel redno teči in delati res izključno na hitrosti. Jeseni sem tako
prvič absolutno zmagal na kaki tekmi -
Odprto prvenstvo občine Tržič.
V letu 2009 sem se večjim razdaljam čisto odpovedal in gradil le na razdaljah 4-10 km, ki so se mi prej zdele brezvezne. Posvetil sem se tudi skoraj izključno gorskim tekom. Zato sem nabral ogromno višincev, kar pa se je na koncu izkazalo za nesmisel, saj sem postal počasen. V letu 2009 posledično ni bilo nekih pametnih "prvič". So pa bile ne preveč pametne poteze v smislu
prvič dve tekmi v enem dnevuter številni
solo teki.
Še vedno se učim teči, še vedno delam napake ter še vedno pišem svoje življenje.LP, Bojan
. Kranjskogorci smo se v štafetnih tekih udarili z Alplesom, za katerega sta tekla dvojčka Šturm in en visok, rdečelas fant, Šolar se je pisal. Zdaj sem se spomnil nanj. Vinko Grašič je bil pa krajši čas moj trener kasneje, v mladinski konkurenci 
. Leta 1984 je bila moja zadnja tekmovalna sezona. 
. Končno tudi spregovoriva. 
!?
Bilo je super in pa dobra šola -(drugič več jej pred tekom in manj pametuj, da ti ne rabiš tolko jest!!! 
(no, vsaj tistimi, ki jih dobimo vsi 
